TV SLOVENIJA 1, 03.08.2006, ODMEVI, 22.04
JANJA KOREN: Nadaljujejo z napovedanim umikom države iz gospodarstva. Kapitalska in Odškodninska družba ter družba za upravljanje so dobile nalogo, da se v dveh letih in pol otresejo državnih deležev v družbah, ki ne prinašajo denarja in le povzročajo stroške. V družbah, ki kotirajo na borzi, pa naj bi v dveh letih preoblikovali svoje lastništvo in se spremenili v portfeljske vlagateljice. Kot je znano je vlada program, ki ga je pripravila tako imenovana Groznikova skupina, potrdila prejšnji četrtek. Država pa naj bi se tako postopoma umaknila iz gospodarstva.
EDITA M. CETINSKI: Naložbe Kada in Soda je vlada razdelila v tri skupine. V prvi so tiste, ki ne kotirajo na borzi in iz katerih naj bi se paradržavna sklada umaknila v dveh letih in pol. mednje sodijo tudi Ljubljanske mlekarne, kar pa je tamkajšnje vodstvo začudilo, saj prihodnje leto nameravajo na borzo.
MATJAŽ VEHOVEC (predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn): No glede na program smo seveda vedeli, da država večno ne bo ostala v Ljubljanskih mlekarnah. Presenetilo nas je edino to, da so Ljubljanske mlekarne se znašle takoj na začetku.
FRANJO BOBINAC (predsednik uprave Gorenja): Gorenje podpira umik države iz gospodarstva, torej tudi iz Gorenja. In mislim, da je prav, da napovem, da bomo verjetno kmalu se o teh zadevah skupaj s predstavniki največjih lastnikov tudi pogovarjali.
CETINSKI: V drugi skupini so družbe, ki so že na borzi. Ciljni časovni okvir preoblikovanja Kada in Soda v portfeljska vlagatelja je predviden v dveh letih. V tretji skupini pa so pomembnejše družbe, za katere po mnenju vlade časovno omejevanje prodaje ni ustrezno. V to skupino sodijo deleži, ki jih ima država v bankah, zavarovalnicah, igralnicah in večjih podjetjih. In ker ima prav tu največ naložb nekatere skrbi, da z umikom iz gospodarstva ne misli resno.
DR. IGOR MASTEN (Fakulteta za menedžment v Kopru): Ni nekih konkretnih in jasnih zavez vlade, da bo to tudi v nekem doglednem času naredila.
CETINSKI: Zadnji primer je Iskraemeco, kjer se vlada ni odločila za umik in odprodajo deleža Engrotušu, ampak, kot pravi Mencinger, za primik, saj bo v mesecu dni podjetje raje dokapitalizirala z 2,75 milijarde tolarjev.
DR. JOŽE MENCINGER (ekonomski inštitut Pravne fakultete): Bo zelo veliko denarja v to vložila iz povsem nejasnih razlogov. Govori o zaščiti malih delničarjev, zgodilo se bo ravno obratno. Je pa šlo vse skupaj seveda zelo močno v korist bankam, ki imajo najraje, da je država njihov dolžnik.
CETINSKI: Cilj odprodaje naložb Kada in Soda je izplačati denacionalizacijske upravičence in dobiček nameniti za pokojnine. Zato prvi mož ljubljanske Ekonomske fakultete predlaga, naj se sklada raje preoblikujeta v več kapitalskih zavarovalnic. Kar bi tudi zaradi večje konkurenčnosti koristilo slovenskemu pokojninskemu sistemu.
DR. MAKS TAJNIKAR (dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani): Zato bi jaz bil pri Kadu, da se ta nova funkcija ohrani. In ne bi bil za to, da Kad izstopi takoj iz podjetij. Ampak, da se Kad privatizira in da neha bit državni. S tem seveda tudi ni več nevarnosti, da bi država preko Kada vplivala na to svojo funkcijo oziroma na kadrovsko funkcijo in druge funkcije v podjetjih.
CETINSKI: Kad in Sod pa bosta že prihodnji teden, ko bo začel veljati nov zakon o prevzemih, pred novo dilemo. In sicer, kako se bosta uskladila glede podjetij, kjer skupaj presegata 25 odstotni lastniški delež. V teh primerih bi morala namreč objaviti ponudbo za prevzem.
KOREN: V Odmevih pozdravljam predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka. Dober večer.
TOMAŽ TOPLAK (predsednik uprave Kada): Dober Večer.
KOREN: Odgovoriva najprej na pomisleke predvsem mlajših ekonomistov, da država z umikom iz gospodarstva sploh ne misli resno, ker za 18 najpomembnejših družb ni postavila časovnega okvirja. Ali to pomeni, da v njih ostaja?
TOPLAK: No, ti pomisleki so popolnoma neutemeljeni in v celoti deplasirani. Očitno je, da nekateri komentatorji niso seznanjeni, kakšna je ta struktura naložb. Gre za specifične naložbe, kot so na primer igralnice, kjer že danes veljavna zakonodaja določa, da mora biti država več kot 50 procentni lastnik. Torej tudi, če bi se hoteli danes dezinvestirati iz igralništva, tega ne bi morali storiti, ker bi to morali storiti v nasprotju z zakonodajo. Po drugi strani gre tudi za podjetja, za katera so nekatere privatizacijske komisije že določile načrt privatizacije. Tako, da smo tudi v tem primeru dolžni spoštovat te procedure, ki bodo stekle.
KOREN: Obljubljate umik, hkrati pa nameravate že v kratkem v Iskraemeco, skupaj z Odškodninsko družbo, vložiti dve milijardi 750 milijonov tolarjev. Kako gre to skupaj? 60 odstotni lastnik boste postali.
TOPLAK: Ja, na prvi pogled je to paradoksalno, vendar je v tem primeru šlo za operacijo, s katero smo zaščitili svoj lastniški delež. Po predlagani dokapitalizaciji, ki ni dobila podpore vseh delničarjev takrat, ko se je odločalo o vstopu strateškega partnerja, je bila usoda Kapitalske družbe taka, da bi se skupaj s Slovensko odškodninsko družbo znašla na deležu pod 25 procentov. In ker nismo dobili jasnih zagotovil, da bi lahko kasneje ta delež dezinvestirali po ustrezni ceni, seveda takrat nismo tiste dokapitalizacije podprli.
KOREN: Ekonomist Mencinger meni, da vam gre predvsem za reševanje bank.
TOPLAK: To ni res. Jaz mislim, da bi verjetno lahko naredil kot nadzorni tega podjetja več. Podjetje je namreč v obdobju od leta 94 do 2004 ves čas poslovalo z dobičkom. In je potem kar naenkrat pridelalo milijardno izgubo. Tako, da se z njegovim stališčem ne strinjam. V globalnih dogajanjih so ta podjetja zelo potencialna. Tako, da jaz mislim, da se bo Iskraemeco vrnila na, bom rekel, pot uspešnega podjetja v svetovnem merilu.
KOREN: Ampak zakaj za vas niso bili sprejemljivi drugi strateški vlagatelji? Denimo Engrotuš, ki je že nakazal denar podjetju, pa ste raje sami prevzeli odgovornost za družbo s 1.600 zaposlenimi.
TOPLAK: Mislim, kot sem že povedal, če bi se ta proces peljal do konca, bi verjetno praktično zelo težko prodali našo naložbo oziroma, bi bila ta naložba neprodavljiva.
KOREN: Kje bo Kapitalska družba vzela milijardo 600 milijonov tolarjev za Iskraemeco. Računate na izkupiček od prodaje delnic, ki jih že prodajate? Printa, Ljubljanskih mlekarn, Lesnine?
TOPLAK: Ne, mi tekoče spremljamo oziroma uravnavamo našo likvidnost, tako, da ta denar imamo zagotovljen že dlje časa. Ves čas pogajanj z družbo pooblaščenko smo se pripravili tudi na to možnost, da na koncu dosežemo sporazum, ki smo ga dosegli. Tako, da z zagotavljanjem teh sredstev sami nimamo nobenih težav.
KOREN: In kdaj bo realno Iskraemeco ta denar dobil, če bodo seveda vsi postopki stekli tako, kot pričakujete? Glede na to, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev danes upravi Iskraemeca naložila, da mora pridobiti prospekt za dokapitalizacijo.
TOPLAK: Mi si seveda želimo, da bi ta denar dobili čim prej. Vendar sama uprava trdi, da trenutno z likvidnostjo nima težav. Tako, da mislim, da lahko ti postopki stečejo povsem normalno. In da bodo potem ta sredstva namenjena predvsem prestrukturiranju podjetja, ne pa, da bodo ta sredstva porabili za tekoče financiranje.
KOREN: Kdaj bo to potem realno?
TOPLAK: Jaz računam, da to verjetno ne bo v mesecu avgustu, ampak, da bo to v naslednjih mesecih.
KOREN: Bo država dokapitalizirala tudi Gorenje? Kad ima sedaj 26 odstotni delež. Ali nameravate morda tudi objaviti prevzem?
TOPLAK: No, mi smo bili vsi, tako kot vsi ostali delničarji, seznanjeni z načrti uprave preko medijev. Preko tiskovne konference, ki jo je imela uprava podjetja. Tako, da pričakujemo, da bomo verjetno po dopustih opravili srečanje z upravo in pogledali, kaj točno njihov predlog pomeni.
KOREN: Kako se boste odločali o prodaji posameznih deležev? Kdaj je najugodnejši trenutek, kdaj je najugodnejša cena? Kako boste izbirali vrstni red podjetij?
TOPLAK: No, Kapitalska družba je že do sedaj pravzaprav obravnavala svoj portfel, da je ločila portfel na tržne in netržne naložbe. Tako, da z velikim zadovoljstvom sprejemamo to odločitev vlade, ki je s potrditvijo preoblikovanja Kapitalske družbe v portfeljskega lastnika, začrtala zelo jasno pot privatizacije slovenskega gospodarstva. In mi smo prepričani, da glede na to, da so že zdaj gospodarski rezultati zelo dobri, da se bo po realizaciji tega umika države iz gospodarstva ta gospodarska slika v Sloveniji še izboljšala in da bo slovensko gospodarstvo še bolj konkurenčno in uspešno.
KOREN: Samo še na kratko, kaj menite o predlogu ekonomista Tajnikarja, da bi se preoblikovali, privatizirali? Razmišljate o tem?
TOPLAK: To je izredno pomembno, pa tudi po drugi strani občutljivo vprašanje. Gre za vprašanje participacije tako sedanjih kot bodočih upokojencev. Moja osebna ocena je, da smo kot uprava, skupaj z nadzornim svetom naredili vse, kar je bilo v tem trenutku možno. Predvsem v tem smislu, da smo predstavili pozitivne učinke potencialnega ali pa bodočega morebitnega preoblikovanja Kapitalske družbe. Gre preprosto za to, da bi s preoblikovanjem seveda ustvarili dodatne vire za financiranje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
KOREN: Podpirate ta predlog?
TOPLAK: Bom rekel kot korektna uprava bomo počakali na dolgoročne odločitve lastnika.
KOREN: Gospod Toplak, najlepša hvala za pogovor.
TOPLAK: Hvala.
Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Koren Janja,Cetinski M. Edita
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 03. 08. 2006
Termin: 22:04
Trajanje:9