portfelja, kot soPaloma, Petrol, Hit in Skimar, smose pogovarjali s predsednikomuprave Kada TomažemToplakom.Po vladnem programu o umikuKada in Soda iz gospodarstva bimoral Kad svoje t. i.nestrateške tržne naložbeprodati do koncajulija, netržnepa dojanuarja prihodnje leto.Vsaj za prveje žejasno, da vamto ne bo uspelo, kar pomeni, dane boste povsem izpolnilivladnih načrtov. Ste se za toodločili načrtno ali pa topreprosto ni bilo uresničljivozaradi tržnih okoliščin?Zdaj imamo v portfelju še okoli90 kapitalskih naložb, od tega 15brez določenega roka za umikoziroma strateške naložbe. Čepogledamo portfelja tržnih innetržnih naložb, lahko rečemo, daje vladni načrt umika države izgospodarstva že uresničen, sajpredvideva preoblikovanje Kadav portfeljskega vlagatelja.Ampak vi imate še precejnaložb, ki nišo ne t. i. strateškene portfeljsko majhne. Naprimer v Termah Čatež, Savi,Uniorju...V resnici so portfeljske, kerodločilnega vpliva na upravljanjeteh družb v smislu aktivnegalastaištva ne moremo izvajati.Tako je umik Kada iz podjetij, kotje bil zamišljen, v večji merikončan. Torej v bližnji prihodnosti niveč pričakovati kakšnih večjihprodaj tudi glede na negotoverazmere na kapitalskih trgih?Slovenija je vpeta vmednarodne kapitalske tokove,zato posebno pozornostnamenjamo dogajanju na tujihkapitalskih trgih, predvsem vZDA. Najpomembnejši kazalnikza nas je zasebna poraba v ZDA, kise bo zmanjšala zaradi oteženihpogojev kreditiranja in vsega, karje bilo povezano s hipotekamimiposojili. Zato letos pričakujemo tudi poslabšanje rezultatovnekaterih naših podjetjih.Ocenjujemo pa, da je nevarnostkrize izjemnih razsežnostinekoliko manj verjetna, kotje bilav začetku letošnjega leta. Polegnapovedi o recesiji v ZDA je trebaupoštevati tudi zaostrenelikvidnostne razmere, ki somočno posegle v finančni sektor.Vsekakor bomo skrbno opazovalirazmere m iskali priložnosti zanadaljnji umik iz pod]etij. To jepovezano tudi z vlogo Kada, ki bodeleže v nekaterih institucijah,predvsem v finančnem sektorju,najmanj ohranjal, morda tudipovečeval, za to pa bo potrebovaldenar, do katerega lahko pride le zumikom iz drugih naložb. Ravnodanes smo se udeležilidokapitalizacije Nove Ljubljanskebanke.V katerih fmančnih institucijahpa bi še povečevali delež?Za nas so zanimive vse naložbev finančnem sektoiju, torej vsebanke in zavarovalnice vSloveniji, to je odvisno do tega,kakšne bodo priložnosti zapotencialni vstop. Kad jeupravljavec pokojninskih skladovin moramo iskati portfeljskepriložnosti tudi v korist našihzavarovancev. Mislim, da večinefinančnih institucij v Sloveniji inširše v regiji hipotekarna kriza nineposredno prizadela. Vse jeseveda odvisno od cene, po katerise vstopa v te institucije, in kakšniso njeni potenciali. Po mnenju nekaterihvlagateljev Je ravno pri NLBcena previsoka, saj mendapresega ceno na sivem trgu. SeKadu ni zdela previsoka?Mislim, da je uprava banke zelokorektao pojasnila okoliščine,povezane s to dokapitalizacijo.Pozablja se, kaj NLB pomeni ne lev Sloveniji, temveč tudi v srednjiin jugovzhodni Evropi. Je pa res,da še ni dosegla svoje zrelestopnje, na kateri bi se lahkovodstvo banke pohvalilo zustreznimi tržnimi deleži. Torejgre za mednarodno odprtobančno skupino, karje zelopomembno pri določanjuvrednosti te banke; po drugi stranipa se nam zdi 2,4-kratnikknjigovodske vrednosti delniceprimerna cena za nakup.Iz dobro obveščenih krogovjemogoče izvedeti, da sta Kad inSod izpeljala manj skupnihprodaj tudi zaradi Kadoveneodločnosti; Sod naj bi vam želani predlagal prodaje nekajboljših naložb, kot so Helios, Sava, Unior, a se Kad za to niodločil. Zakaj?Menim, da te ocene nisopovezane z realnostjo. Sodjesoočen z razmeroma velikimiobveznostmi - letos 300milijonov evrov, medtem ko soKadove obveznosti občutnomanjše - 39 milijonov evrov.Razumljivo je, da si Sod prizadevaizpolniti svoje obveznosti in žatopri opazovanju od zunaj nastajavtis, da gre za neusklajenodelovanje Kada in Soda. Čepogledamo konkretne odločitve,pa gre vselej za visoko stopnjousklajenosti. Konkretno pri 'Uniorju Zreče smo se odločili, nele Kad in Sod, ampak tudipreostali lastniki, da ne bomonadaljevali konkretnih prodajnihkorakov. Pri Heliosu sta Kad inSod podprla povezovanje zBelinko.Skupaj sta prodajala dobročetrtino Žita, a prispelihponudb niste izbrali. Zdaj vam Sod ponuja svoj 11,8-odstotnidelež v Žitu. Ste se že odločili,ali boste sprejeli njegovoponudbo?Pri sprejemanju odločitev gledeŽita je treba upoštevati več stvari.Žito je v letu 2007 poslovaloobčutno bolje, kot je bilonačrtovano, kar vpliva na samoceno delnice. Poleg tega podjetjerazpolaga z nepremičnino vavtocestnem obroču, kjer pajetreba upoštevati rast cennepremičnin v Ljubljani.Ampak vi ste Žito že prejprodajali najavnem razpisu,torej menda veste, koliko želiteiztržiti za delnico; poleg tega jeto tržna naložba. Zakaj tolikomencanja?Cenitev, s katero smorazpolagali, je bila narejena v prvipolovid lanskega leta in ni večaktualna, zatojo želimoposodobiti.Zapletom v Palomi ni videtikonca. Revizijsko poročilo opreteklem poslovanju družbejemenda končano. Kakšne sougotovitve, so revizorji odkrilikakšne nepravilnosti?Dokončnega poročila še nismoobravnavali. Po neuradnihinformacijah, ki jih imamo, parevizija ni odkrila velikihnepravilnosti. Pomembnoje, dajeprodajni postopek končan m da jeza 12. maj sklicana skupščinadružbe, ki bo imenovala nadzornisvet. To poročilo bomo resnopretehtali in nadzornemu svetukot odgovoren lastnik naložili, dasprejme vse potreben ukrepeskladno z ugotovitvami te izrednerevizije.Potemtakem ne razmišljate ozamenjavi vodstva Palome, alipač?Ta revizija je pomembna,vendar ne bo edini dejavnik zaodtočitev o nadaljnjih korakih.Vodstvo družbe mora skrbeti zazadovoljstvo treh deležnikov -kupcev, zaposlenih in lastnikov,tako da bomo mi celoten položajpresojali po vseh treh dejavnikih.Želimo, da Paloma dobro posluje.Maja se bo skupščina Palomena zahtevo Kada in Soda odločala o povečanju nadzora zrazširitvijo članstva vnadzornem svetu. Zakaj seniste preprosto odločili zazamenjavo sedanjihnadzornikov glede na to, da nezastopajo več interesovlastnikov? K nadaljnjemu sodelovanjusmo sklenili povabiti vse, ki so bilipovezani s Palomo, da bi doseglipozitiven premik. Pred 10 dnevismo dobili odstopno izjavopredsednika nadzomega svetaBojana Pečeta. Te posamezneindividualne odločitve bomoupoštevali in imenovali nadzornisvet, za katerega bomo prepričani,da bo naloženo odgovornost tudisprejel.Skupščina bo po sedanjempredlogu odtočala tudi oponovni potrditvi nadzorniškefunkcije Danila Marina, kijezdaj zamrznjena.Je to glede nato, da Marin opravlja nalogopredsednika uprave Palome,sploh smiselno? Boste tudinamesto njega predlagalidrugega kandidata, lahkorazkrijete ime?Pričakujemo, da nam bo upravaPalome podala svoje poglede naugotovitve izredne revizije,potem bomo v dialogu z njoposkušali sprejeti tudi toodločitev.Uprava je že napovedala, da bozaradi ustavitve privatizacije zanadaljnji razvoj družbepotrebna dokapitalizacijaPalome. Je Kad družbipripravljen zagotoviti potrebendenar?Tega predloga še nismo dobili,zato ga tudi težko komentiram. Koga bomo prejeli, se bomo tudiodločili, ali ga podpreti ali ne.Skupščlna Petrola bo majaodločala o prehodu družbe naenotirno upravljanje. Boste kot9-odstotni lastnik tospremembo podprli?V tem trenutku še proučujemoskupščinsko gradivo, zatodokončnega odgovora šenimamo. Enako smo odgovorilitudi nadzornemu svetu Petrola,ko nas je ta obvestil o pobudi zaprehod na enotimo vodenje.Osebno se pridružujem tistim, ki venotimem sistemu vidijo koraknaprej k učinkovitejšemuupravljanju gospodarskih dmžb.Kako pa odgovarjate na očitke,da gre v resnici za krepitevupravljalske moči največjihPetrolovih lastnikov zaprihodnjih šest let?Mislim, da to m povezano s tem,ali bo Petrol uvedel enotirni sitemali ne. Že zdaj je v lastniškistrukturi Petrola precej močnakoncentracija institucionalnih lastnikov, ki določen vplivizvajajo že v danih okoliščinah,tako da tukaj ne vidimneposredne povezave.Ampak s predlaganospremembo bodo ti lastniki zaprihodnjih šest let dobiliupravljalsko in izvršilno moč.Nisem član nadzornega svetaPetrola in njegovega delovanjapodrobno ne poznam, zato totežko ocenjujem. Pa se strinjate s predlaganosestavo upravnega odbora, kiodraža prav to?Kar zadeva sestavo upravnegaodbora, pričakujemo, da se opredlagani sestavi ne boglasovalo, kerje eden odkandidatov že javno napovedal,da te funkcije ne bo sprejel.Mislite na Bojana Šrota?Ja.Prav njega je v nadzorni svetPetrola predlagal Kad. Bo zdajKad ponudil drugega kandidataali pa bo to mesto denimoprepustil morebitnemukandidatu malih delničarjev?Če bo sprememba vodenjasprejeta, bi vsekakor v organihupravljanja Petrola želeli ohranitiprimerljiv položaj. Vendar je zaspreinembo statuta potrebnih 75odstotkov oddanih glasov, zatopričakujemo, da bodo medlastniki stekle določeneaktivnosti v smeri iskanjasoglasja. Če tega ne bo, tudienotirnega sistema ne bo.Nadzorni svet Hitaje predkratkim obravnaval strategijorazvoja družbe do leta 2012, kimed druglm predvideva tud!privatizacijo oziromadokapitalizacijo te družbe.Lahko o tem kot tretjinskisolastnik poveste kaj boljkonkretnega?V pripravo predlogov onadaljnjem razvoju igralniškedejavnosti oziroma samega Hitanismo bili vključeni. Nadzomisvet in uprava sta se pri tempotrudila, tudi pri iskanjualtemativnih razvojnih možnostiprek večjih projektov, ki pa se nisorealizirali do te mere, da bi selastniki konkretno odločali o tehnovih oblikah delovanja inrazvoja samega Hita.Toda vi ste tam pomembenlastnik družbe. Čudim se, da stetako slabo obveščeni, kajti čebo prišlo do privatizacije, bo tozadevalo tudi Kad. Ste pripravljeni zmanjsati svojdelež ali ne?V tem trenutku razpolagamo sskopimi podatki o predlaganihposlovnih modelih. Ni nujno, dabo država zmanjšala svoj delež.Želimo si, da bi nam uprava innadzorni svet predlagalaorganizacijske spremembeoziroma poslovni model, ki biomogočal izvajanje igralniškedejavnosti ne le v slovenskemprostoru, temveč tudi širše vregiji.Tukaj verjetno mislite naHitove hčerinske družbe vtujini?Ja. Možnosti za širitev sta samodve: širjenje poslovnega modelana tujih trgih ali pa razvojposlovnega modela, s katerimpritegneš igralniške in turističnetokove.Strategija, kotje razumeti,predvideva združitev Hitovihdružb v tujini pod eno streho invključitev zasebnegastrateškega partnerja, pričemer Hit ne bi imel večprevladujočega vpliva.Podpirate to zamisel? Vas kotlastnika ne skrbi, da bi izgubili nadzor nad poslovanjemdružbe v tujini?Ne nujno. Slovenske igralniceimajo že zdaj strateškega lastnika,ponavadi je to poleg državelokalna skupnost....Ampak to niso zasebnilastniki...Odpira se vprašanje, ali solokalne skupnosti naredile vse, dabi se ta dejavnost razvijala. Nevem, zakaj je treba na vse gledatiskozi logiko manjšinskega alivečinskega lastnika. Ne binasprotovali, da v lastniškosestavo z določenim deležemvstopi nekdo, ki se na to dejavnostspozna in lahko prinese dodanovrednost ter sistemu tako sistemomogoči poslovno rast. Če bomodobili konkretne predloge, bomopozorni predvsem na tedejavnike.Kaj pa sama privatizacija Hita,omenja se namreč, da bilastniki postali tudi zaposleni indržavljani. Se vam zdi takorazdrobljeno lastništvo za Hitsploh primerno ali ne bi bil boljsmiseln prav strateški lastnik?Kplikor poznam zakonskoureditev, to, kar omenjate, brezspremembe zakona m mogoče, zato bo treba počakati naodločitev pristojnega ministrstva.Tukaj so modeli po državahpovsem različni, ne glede nalastništvo, pa vsak odgovorenizvajalec iger na srečo ne morebrez dmžbene odgovornosti,čemur je treba prilagoditiposlovne modele.Saj ravno zaradi omenjenegavas sprašujem, ali se vam zdizelo razpršeno lastništvoprimerno.Tukaj se prepletajo »grehi« izpreteklosti. Ni mi jasno, zakaj naprimer zaposleni v igralništvuniso mogli sodelovati prilastninjenju igralnic. Vendai- to selahko ureja le s spremembozakonov, pri čemer pa Kad nesodeluje. Če bo zakon to določil,potem bomo to spoštovali.Kad in Sod sta pri prodajideleža v Iskraemecu egiptovski družbi El Sewedy zagotovila, dasta kupca zavezala k ohranitvidelovnih mest in novimnaložbam. Nekaj odpuščanja ježe bilo napovedanega,negotova pa so še drugadelovna mesta v tem podjetju,tudi obljubljenih naložb za zdajni. Ali kot prodajalci splohnadzomjete uresničevanjekupoprodajnih pogodb ali paso bile te obljube lažne?To pozorno spremljamo. Če seKad leta 2006 ne bi odločil zadokapitalizacijo Iskraemeca in bipodprl predlog prisilneporavnave, ki ga je pripravilatakrataa uprava s potencialnimdokapitalizatorjem - družbo Tuš,bi za svoj delež dobil približno dvamilijona evrov. Torej občutnomanj, kot smo iztržil zdaj. Takratni šlo le za vprašanje upnikov,ampak tudi za delež Kada in Soda.Pri prodaji Iskraemeca smo izbraliegiptovskega partnerja, ki jesprejel dodatne pogoje, meddrugim, da bo v štirih letih vrazvoj družbe vložil 30 milijonovevrov. V primeru kršitve tehdogovorov je kupec zavezanplačati kazen v višini osmihodstotkov kupnine, torej trimilijone evrov. Tej pogodbi bomosledili in če bomo opazili odklon,bomo zahtevali plačilo kazni.Ampak tri milijone evrov bonovi lastnik hitro nadomestil,če bo proizvodnjo preselil vEgipt, kakor zdaj kaže.Kaj bo naredil nov lastnik, težko sklepam, a mi smo zahtevaliohranitev sedeža podjetja inrazvoja v Kranju. Treba pa se jezavedati, da Iskraemeco izdelujedve vrsti števcev - starejše in novegeneracije, tako da bi se vprašanja,kako strukturirati in optimiziratiproizvodnjo, postavila ne glede nalastniško sestavo. Mislim, da so selastniki doslej izkazali zaodgovorne in da bodo našlivmesno pot med obveznostmi inzagotavljanjem uspešnegaposlovanja dmžbe.Skimarju je vendarle uspelo zbankami podpisati pogodbe o podaljšanju posojil doseptembra, ko naj bi pogovoreobnovili. Bi bll ob morebitnemneuspehu Kad kot največjilastnik pripravljendokapitalizirati tudi to družbo?Blagovna znamka Elan je pomoji oceni izrazito podcenjena.Menim, da je bila družba slabovodena in da je uprava Skimarjaupravičeno odstopila, ker se nizavedala, da so Elanovi izdelkipristali v segmentu luksuznihdobrin. Globalne finančnerazmere ta trenutek Skimarjunedvomno ne gredo na roko.Naloga vseh odgovornih v Elanuje repozicionirati družbo, sajkakovost izdelkov kaže, da bi tobilo mogoče. Dokapitalizacija nipovsem izključena, glede nauspešne dogovore z bankami pa Vtem trenutku ni nujna. Zavedamopa se, da bo treba proizvodnjoglede na impulze iz okoljakratkoročno zmanjšati oziromajov prihodnje ustrezno prilagajatipovpraševanju ter izboljšatitrženje blagovne znamke.Torej namerava Kad na srednjirok to naložbo obdržati v svojilasti?Skimar bi lahko v tem stanju lerazprodali, mi pa smo prepričani,daje mogoče izkoristiti potencialete skupine in potem ji bomo lažepoiskali tudi strateškegapartnerja.Prejšnji teden ste bili spredsednikom vlade naJaponskem. Ste bili tamposlovno?Ja, razlogi za to so bili najmanjtrije. Kad vlaga tudi na japonskemkapitalskem trgu, zato nas zanimavse, kar je povezano zmakroekonomskim položajem Japonske. V Tokiu je bila ob temtudi konferenca avtomobilskeindustrije, kar nas zanima, ker jeKadpomembensolastnikpodjetij,povezanih z avtomobilskoindustrijo. Poleg tega pa sem obiskizkoristil za pogovor spredstavnikom Elanove družbenajaponskem. OSEBNA IZKAZNICATOMAŽ TOPLAK je odraščal v Mariboru. Po končanem študijiiprava se je zaposlil na ministrstvu za delo, družino in socialnezadeve, nato pa svojo poklicno pot nadaljeval v Banki Slovenije.Vodenje Kadaje za nekaj mesecev prvič prevzel v drugi polovicileta 2000, zatem delal kot odvetnik, marca 2005 pa se je vrnil načelo Kada. Nadzorniško nalogo opravlja v Abanki,Zavarovalnid Triglav in Istrabenzu. Toplakje član Slovenskedemokratske stranke, pred zadnjimi državnozborskimivolitvami pa je sodeloval tudi pri pripravi njenegagospodarskegaprograma.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 05. 05. 2008
Stran: 9