Mladina, katerega urednik]e Grega Repovž, tudi predsednlk dni-štva novlnarjev, so si na račun hudihtelesnlh poškodb, kl ste jih pred skoraj sedmimileti pretrpell v brutalnem napadu, privoščlllneokusno šalo. Kaj pravlte na njlhov zapis, dakot Sovln nadzornik nimate prlsluhov, ampakvam od pretepa le zvonl v ušesih?Vsi ti napadi v duhu podmladka Rdečihkhmerov so le nadaljevanje dela, začete-ga leta 2001. Takrat so pri Mladini dobrounovčili poskus moje likvidacije, še boljepa kasneje, ko so v objavljenih člankih raz-krili pričanje anonimnih prič pred preisko-valnim sodnikom in pripomogli k temu,da je sodni proces padel. Od tega so seve-da imeli koristi. Po razkritju so anonimnepriče doživljale najrazličnejše grožnje zlikvidacijo, morale so poiskati psihiatričnopomoč, nekatere so se celo skrivale dolgemesece. 0 tem se ni nihče spraševal, pravtako ne o tem, da je bila tožilka varovana.To je bil eden redkih primerov pri nas, čene celo edini, da je višjo državno tožilkoElizabeto Gy6rk6s morala več kot dve letivarovati policija, saj so njej in njeni hčerkinenehno grozili. Tako ji je bilo onemogo-čeno normalno življenje. Toda nihče seni spraševal, zakaj ima tožilka policijskovarstvo. Sicer pa je Mladina tako obskurenin marginalen medij, da se zaradi njegasploh ne vznemirjam.Bl se na podlagl lastnlh izkušenj, ko so bilistorllcl napada na vas oproščeni, str1n|all z mne-njem, da bomo v Slovenljl Imeli demokracijo šeletakrat, ko bo sodstvo zgledno urejeno?Zagotovo. Seveda se je treba vprasati,zakaj takšne razmere v sodstvu in zakajtolikšno nezaupanje javnosti do sodne ve-je oblasti. Na lastni koži sem občutil, kakoslovensko pravosodje deluje, kako delujeves ta lok, od organov pregona, policije intožilstva, pa do pravosodja. 2 nobenim odteh členov ne morem bid zadovoljen. Če enčlen v verigi deluje slabo, zadeve na koncupadejo. V svojem primeru sem iinel zelo sla-bo izkušnjo s pravosodjem, saj je šlo v ozad-ju tako za denar kot politični pritisk. Zaradikritičnosti do vsega, kar se je dogajalo namurskosoboškem in mariborskem višjemsodišču, kjer je bila razsodba prej poslananovinarjem kot pa meni - prejel sem jo šele štirinajst dni kasneje - pa so me napadalitudi v medijih, saj naj bi s svojimi komen-tarji glede sodbe, ki se je nanašala name,krnil ugled slovenskega sodstva. Moral bitorej brez besed držati glavo kriminalcem inbrez besed sprejemati ki-iminalne razsodbesodišča. Slabo je, če so sodišča in sodniki vfunkciji določenih političnih krogov, enakoslabo je, če so v funkciji kapitala. Kdor imadenar, si lahko kupi pravico, vsi drugi pane. Dobro se ve, da je naročnike napadaščitila tedanja politika ter skupaj z njo tudisodstvo. Prav politični krog kontinuitete jenaročnikom omogočil bajno bogastvo, zdajjim ti tajkuni usluge vračajo in financirajonjihovo politično preživetje in še kakšnodrugo početje.KIJub temu ste lahko kot novinarVečera, kjerje bil tisti čas odgovoml urednik Milan Predan,svobodno pisall.Predan je takrat odigral profesionalnovlogo. Takoj ko sem začel raziskovati sumpranja denarja v dravograjski podružniciNove KBM, tedanje večinske lastnice Ve-čera, sem ga opozoril na dokumente inobenem vprašal, ali bo objavil zgodbo.Dejal mi je, »seveda, sicer je konec novi-narstva, če se ne bomo tega lotevalk Ver-jetno se niti on takrat ni zavedal, kaj galahko čaka - ali pa se je, vendar je imeltoliko hrbtenice. Kmalu po tistem, ko so vas pretepli, je Predanmoral odstopiti z uredniške funkcije. Kdo so bilitakrat glavnl vpleteni?Nova KBM je bila v tistem času pov.semv državni lasti in tako je vlada dr. JanezaDrnovška postavila tedanjcga direktorjaJožeta Glogovška, ki jc bil obenem pred-sednik nadzornega sveta v Večeru. Turcj,dircktor državne banke, ki je bila lastnicamedija, je brez sramu vodil tudi nadzor-ni svet istega medija. Povezava je jasna.Nadzorni svet je imenoval direktorja Ve-čera. ta pa odgovornega urednika. Takose vidi takratni neposredni vpliv vladena mcdiie.Predanov odhod nl bil povezan le z vami, kervam Je dopustil pisanje spornih člankov, tem-več verjetno tudl z zavrnitvijo kosila z MilanomKučanom?Zagotovo. Na strani strank, ki so izsleiz komunistične partije, si je očitno pri-dobil negativne točke. Po tistem je šelna neki način, naj rečem v narekovajih,v izgnanstvo. Čcprav je delo ne prevečpomembnega diplomata v Trstu dobroopravljal, se mu je kot novinarju, zavcza-nemu svojemu poklicu s srcem in duso, vtcm izgnanstvu zagotovo tožilo po nicdijihin novinarstvu.Njegova zgodba seje ponovila pred nedavnim,ko je bil odstavljen s funkcije direktorja Večera. Bržkone je tudi njegova zadnja zamenjavapolitično in lastnlško motivirana?Najbrž. Ve se, da je večinski lastnik Pivo-varna Laško in ve se, kateri politični krogijo obvladujejo.Vpliv malih delničarjevje torej povsem za-nemarljiv?Zdaj da, vendar smo bili sprva mali del-ničarji, to je novinarji. zaposleni in bivšizaposleni, večinski lastniki, saj je bilo vnasi lasti 6() odstotkov delnic. Podobnoje bilo v drugih slovenskih dnevnikih. Obugodni ponudbi pa jih je večina malihdelničarjev začcla prodajati, čeprav samtega nisem storil. Pohlep po zaslužku jepremamil male delničarje, da so prodalilastnišrvo v slovenskih dnevnikih. Jadiko-vanje okoli tega, kdo je danes lastnik, kdopostavlja direktorje in urednike, je torejpravo licemerstvo, saj pred leti tudi mednuvinarji ni bilo prave zavesti o pomenumedijskega lastništva. Vpliv novinarjev navsebinsko podobo nekega mcdija bi seve-da bil veliko veqi, čc bi bili sami solasrniki.Med lastninjenjem smo imeli edinstvenopriložnost, da bi zadržali vpliv v največjihtiskanih medijih. a se je to izrodilo. Malidelničarji imanio v Večeru le še tri do štiriodstotke lastnine. Ne smemo se slepiti, vseto je bilo dobro načrtovano, kajti delniceso bile preplačane, z velikimi denarji sopremamili male delničarje k prodaji. To jebil cilj takratne vladajoče elite, ki je takoskoncentrirala lastništvo v družbah podsvojim nadzorom.Očitek podpisnikov peticije, da tudi seda-nja vlada, tako kot prej Drnovškova in Ropova,izvaja neposreden vpliv na medije, je torej ne-upravičen?Danes vlada nima nobenega vplivana imcnovanje direktorja ali urcdnikovkakšnega časopisa, saj so ti večinoma vzasebni lasti, Kad in Sod sta v glavnemposredna in le še obrobna lastnika. Lastni-skc strukture so se v zadnjem času močnospreminjale in tako je vse skupaj pristalov rokah Pivovarne Laško ali DZS. Ob mo-jem napadu, leta 2001, pa je bil položajse povsem drugačen, saj je Drnovškovavlada neposredno vplivala na imcnovanjedirektorja tcr odgovornega urednika Veče-ra, katerega večinska lastnica je bila NovaKB.M, ki je bila v državni lasti. prav takoz njo povezana družba Infond. Takrat ninihče pisal peticij o pritiskih vlade ali po-litike na časopis, čeprav so bili na primeruVečera jasno razvidni. Navsezadnje bi bilata peticija lahko poslana v svet pred nekajleti, ko sta si Pahor in Rop dopisovala, kakoso si dclili fevde na nacionalki. Takratnavladajoča elita je iincla do medijev in novinarjev omalovažujoč odnos, imela jih jeza svojo last, svoje služabnike, za katere sobili prepričani, da niti misliti, kaj šele pisatiin govoriti, ne morejo drugače, kot si jeelita zamišljala in želela. Imela jih je pač zaIjudi, ki nujno sodijo v njihov civilizacijskiokvir. To ima koremne v času, ko so bilinovinarji družbenopolitični delavci in kottaki zavezani partiji, Pahorjeva in Ropovavehementna javna korespondenca to na-zorno nakazuje.Kaj pa prisluškovanje novinarjem? Kotčlanupreiskovalne komislje za nadzor nad obvešče-valnimi službami vam je brez dvoma znano, danaj bi poleg Tomaža Ranca prisluškovali tudidrugim novinarjem? Komu?To bi morala povedati generalna tožilkaBarbara Brezigar. Vsaj za enega novinarjaso poskušali dobiti soglasje za prisluhe odtožilstva, lahko pa da je bilo teh zahtev ševeč. Vprašanje pa je, koliko novinarjem soprisluškovali nezakonito.Kaj lahko novinarj! v takšnem položaju splohše storlmo?Morda bi se morali bolj kot na pisanjepeticije ozreti sami vase in ugotoviti. kdovse v Sloveniji je danes že lahko novinar.Kvaliteta že dolgo ni bila tako slaba kot za-dnja leta, odgovorni urcdnik je lahko nek-do s srednjo šolo, sam sem imel na Večerucelo urednika zgolj z osnovno. Danes je vSloveniji množica medijev, tako internetnihkot tiskanih, več kot osemsto skupaj, večkot trideset je televizij, a je nivo čedalje niž-ji. Z novinarstvom se laliko ukvarja vsakdo.toda to je vendarle izjemno pomembnadružbena dejavnost z vclikanskim vplivomna družbo. Govorimo o četrti veji oblasti.Slabo novinarstvo ter zloraba novinarskeetike in novinarskih standardov pa jc tudizloraba oblasti, te četrte veje.Ob vseh teh medijih je potem skoraj ne-razumljivo, da je postal najbolj moteč pravtednlk Mag?Odkrili ste veliko zadev, ki drugod nisobile objavljene in so bile ves čas zamolča-nc, upali ste se lotiti tudi svojih lastnikov.Naklada Magu zadnje mesece nenehnoraste, postal je vpliven tednik. to je nespor-no. Po njem posega zahtevnejša publika,zlasti Ijudje, ki imajo neki vpliv in sodijomed ninenjske voditelje. Prav zato ga ho-čejo s tako barbarskimi prijemi prevzeti oziroma postopno uničitiali pa narediti nov biltenkontinuitetnili strank.Urad za varstvo konkurenceje proti lastnikom Vecera uvedel postopek pre-soje koncentracije s pravili konkurence. Z njimnaj bi ustavil lastniško koncentracijo vVečeru,saj naj bl bila Pivovarna Laško prek družbe In-fond holding večinska lastnlca časopisa. Vaškomentar?Mecisehojni preplet dri-ižb je očiten, kon-centracija je izjemna, v.se je povezano in vrokah peščice. Vprašanjc je seveda, ali hourad. kjer so nedavno zamenjali vudstvo,sploh ,še lahko kaj storil.Razmere na medijskem področju v Slovenijitorej vzbujajo hudo skrb. Kar 60 odstotkov medi-jev je v lastl Plvovarne Laško, od tega 20 odstot-kov obvladuje družba Infond, kar 30 odstotkovima DZS. Kaj takega v svobodni družbi, v kakšnievropskl državi, ni mogoče. Ali pač?To je berlu.sconizadja po slovensko. Vseje v rokah ozke elite, za katerovemo, kako je prišla do obvladovanja tegakapitala. Koncentracija medijev je pri nasdosti holj nevarna kot v Italiji, kjer imamopodoben primer velike koncentracije. sajje naša država z dvema milijunoma pre-bivalcev veliku holj ranljiva in ohčutljiva.Lastniki sicer lahko rečc]o. da imajo po-slovni intcres, dobiček, kar je po eni stranires. vendar zamolčiio, da je njihov bistveniinteres vstopiti v medii.sko polie zaradivpliva na javno innenjt; in na iist"arjaiijepolitike. Zato tudi postavlja|o urednike, kiniorajo informacije u.srrezno filtrirati, Pomoji oceni imanio pri nas opravhi s precejnevarno peto vejo oblasti, če so, kot seniže omenil, četrta veja novinarji, Ti Ijudjeimajo kapital, ki ,se ne kaže v javnosti. ni-so bili izvoljcni od Ijudsrva, vendar imajomoč in denar in vsesplošno imuniteto. kijo je podelila preišnja oblast. Ncdutakljiviso. Izredno vclik vpliv imajo na niedije,politiko, sodišča, s svojiiTi kapitaloni lahkoveliko uredijo. l7. o7.ad|a vlečejo pomeml>ne niti. No, nekatcri nicd njimi tudi loma-stijo po sluven.skih medijih kot slon medporcelanom.Verjetno imate v mislih Andrijano StarinaKosem in odvetnika Stojana Zdolška?Kar neka] jih je, za nekatere javnost nitine ve, njiliov vpliv pa je velik. Toda Starinova je vendarle dobila moč v ča-su Janševe vlade, ne pa prejšnje oblasti? Ka-ko je mogoče, da premierja ni nihče opozorilnanjo?Ne vem, tega zakulisja ne p( iznam. Z njosem govoril enkrat ali dvakrat, prvic seni jovidel na kongresu stranke v Portorožu.Kako ocenjujete njeno pismo, s katerim ježelela opozoriti na pritiske Janševe vlade na me-dije? V njem je pravzaprav že razkrila svoje pravenamere, saj je zaplsala, da bo »sama varovalain nadzorovala uredniško politiko".Pismo je hilo po jezikovni plati skromnonapisano, jezikovna kultura in pi.smenostpa tudi nekaj povesta. Pismo je imelo svojnamen. Lahko le ugotovimo, da ne sodi voscbno kure.spondenco, saj je bilo poslanona desetine naslovov. Gre le še za enegaod mnogih momentov. seveda skrbno na-črtovariil-i; odkar je na oblasti vladajaneza)an,sc, se jo lioče spodkopati z različniniipodstavljeriimi aferaini. Poleg Strojanovihin Sovc so bile incerpelacije, zdaj imamonovinarsko peticijo, za dogodek pri Glo-balu krivijo inini.stra Mateja. ko dežuje,preklinjajo vlado.Ena od napak Janševe vlade je bila zagotovoimenovanje Andrijane Starina Kosem za sekre-tarko na gospodarskem ministrstvu. Še vednoje tudi članica SDS. Zakaj ni bila po vsem temIzključena iz stranke?Stranka, ki je bila prej ves čas v opoziciji,laliko ima ob prcvzcmu ohlasti težave skadri. Tako .so se posamezne strukture,ki so bilc prej povsein na drngi strani, čeznoč znašle na tej strani. Scveda pa je bilonekaj liudi tndi podt.aknjenih. Mnogi dana-siiji gospodje .so končali malo šolo velikihudl")ov,ski]i liotrov in kajpak dobro vedo,kako se tcj stvari streže. Ko človek stopiv politiko z drugo civilizacijsko optiku,ne ,s komunistično ali udhovsko, je nadtem pre.senečen. scveda ludi zgrožen inrazočaran.Kaj je trenutno huje, politika ali lastnikikapitala? Zdi se, da slednji, bolj zagotovo papreplet obojega?V nasprotju z lastniki kapitala morajopolitiki delovati odprto, pred očmi javnosti, saj gredo vsaka štiri leta na volitve.Dodaten problem pri lastnikih kapitala jc,kako so si priclobili lastnino. Večinoma jimje pomagala nckdan]a politična elita. zatoji danes vse to vračajo. Seveda pa se žedogaja. da so precej samusvoji in da igrajosvojo igro. da torej do nekdanjih političnihborrov niso več ponižni in uslužni. In tonekatere skrbi.Kot morda direktor Pivovarne Laško?Tudi, precej demonstrativno je povedal.da neke politike ne potrebuje več., saj jezadosti močan. Ne potrebuje več niti Pa-liorja niti njegovc stranke.Kako bi sploh še lahko rešili problem me-dijev?Žal veliko ni mogoče narediti. Vladalahko le prcdlaga, parlamcnt pa sprejmeposamezne zakonc in skuša mcdijskodejavnost postaviti v okvire. ki naj bi za-gotavljali ustavno praviro do informiranja.Večina medijev je žc v za.sebnih rokah,komercializacija medijskih vsehin je šlačez vse mejc. pogosto mcd reklamaminajdemo celo nekaj inforn-iarivnih vsebin.Problematika medijev jc tudi vprašanjclastništva, ali je lasrnik pameten in do-pušča profesionalizcm in avtonomijo,ali pa v medijih vidi le sredstvo za dose-ganje političnili ciljev. Sam sem imel karzanimi'c izkušnje z nadzorniki Večera.Znana je izjava nekdanjega predsedni-ka nadzornega svetajožeta Glogovska,da novinarji ne bi smeli pisati o pranjudenarja; podana je bila na parlamentarni prciskovalni komisiji. ki je raziskovala pri-iner Petck. 0 čem vendar pa naj potemnovinarji sploh pišcjo? Gre ali za popolnonerazumevanje medija in novinarskegadcla ali pa /•a izredno nadutost nekda-njega dircktorja NKBM in nadzornikaVcčera, ki z oblasmega piedestala pačlaliko določa, o čem novinarji smejo pi-sati. Na eni strani torej primer Glogovšek.na drugi pa zadnji grobi po.segi v medijein njihovo avtonomijo, pri čemer so vospredju nadzorniki. ki brez sramu in zveliko nastopaštva onesnažujejo sluvcnskiprostor s svojo grobo retoriko.Tako kot Stojan Zdolšek?V mislih imam več Ijudi, predvsem padejsrvo, da nuvinarjem Maga ne bo lahko.Ko človck danes opazuje nekatere posame-znike, njiliovo vedenje, njiliovo retoriko, sircsnično ne želim, da bi se še kdaj znašliv času koncentracijskih taborišč in da binam ta gospoda zavladala tudi tam. Ne binam bilo lahko.Se vam ne zdi ta ocena vendarle prehuda?No, saj tudi sami viditc, kaj se dogaja.Sku.šajmo si 2 nialo domišljije te Ijudi pred-stavljati še v katercm dmgem časia in drugivlogi. Imajo denar, ki dajc moč, želijo pa siše vpliven drLižbcni položaj, pomembnodružbcno vlogo in nazadnje še kakšnodružheno priznanje. Sam sein kut novinarpisal o koroških mogotcih in njihovemkopičenju bogastva. Janku Zaker.šniku,ki je izjemno prcmožen. je zelo godilopriznanje go.spodarskc zbornice, ki ga jc dobil leta 2001. 0 tcm sem pisal in kmaluza tem so izvedli napad narne. Teh Ijudi zogroninim bogastvom ne zanima mestočlana v svetu kakšnega javnega zavoda,denimo gledališča, ampak položaji, kjer seodloča, kjcr se kažeta nioč in vpliv. In to sonadzomi sveti. Tega ne delajo samo zaradidenarja, tcmveč zaradi vpliva, družbene-ga ugleda, občutka moči in scveda tudidejanske moči. Za vse to so pripravljcninarediti marsikaj.All bi se po morebltnem odhodu iz politikeznova zaposllll kot novinar?Nc. S pisanjem, s publicistiko se bomseveda še ukvarjal. Kot politik sem po svoje kontaminiran, tudi nekateri novinarskikolegi mc po tej plati vscskozi pribijajo nakriž, čeprav še zdaleč nisem edini novinar,ki je šel v politiko, sem pa očitno edinisporen. V teh letih sem doživel od delanovinarskega ceha izjemno sovraštvo. Zani-mivo bi bilo narediti sociološko raziskavo.od kod tak.šna sovražnost novinarjev doJaneza Janše in vseh, ki smo v njegovemkrogu. Ta zaslepljena sovražnost porajanerazumne misli in neracionalne poteze.Vsaj meni je to povsem nerazumljivo. Čebi prcd leti vstopil v LDS, kamor so meprav tako snubili, bi bil danes za nekaterenovinarje očitno junak, tako pa figuriramkor njihov sovražnik. Menda novinarskiizdajalec. Nerazumljivo, prav čndno, ču-daško.Boste še kandidirall?Ne vem, zagotovo pa bum napisal ka-kšno knjigo, nav.sezadnje tudi u primeruPetek, ki jc še vedno odprt. Dokler ne bopovsem zaključen, jc odprt.Ali bi moralo tožilstvo še kaj postoriti?Brezigarjeva je prehilro vrgla puško vkoruzo. Niti nisem spraševal. zakaj, sajsem bil nad odločitvijo tožilstva razoča-ran. Na tožilstvu še nadzorstvene prirožbeniso zmogli napisati, čeprav v niojem pri-meru ne bi ničesar bistveno spremenila.Mogoče bi ta tožil.ski napor vlil upanjeza kak drug primer. Mojega so že prejzavestno zavozili.Ali je že prepozno?Upanje, da bodo nekoč obsojeni tudinaročniki, še vedno ostaja. Razpadejo naprvi pogled največja politična zavezni-stva, prav tako razpadejo zakonske zvezekapitala in kriniinala. Nekareri botri odi-dejo s prizorišča že po zakonih narave inmogoče bomo nekoč lahko prišli tudi dotega epiloga. Resnica in pravica na koncuobičajno zmagata, vprašanje jc le, ali člo-vek to dočaka. •BISERKA KARNEŽA CERJAKhif,erka.karnvza@mag.s'i Miro Petek, nekdanjinovinar, zdaj poslanec SDSFotografije: Uroš Hočevar »To je berlusconizacija. Vse je v rokah ozketranzicijske elite, za katero vemo, kako jeprišla do obvladovanja tega kapitala.« »V nasprotju z lastniki kapitalamorajo politiki delovatitransparentno, pred očmi javnosti.« »Naklada Magu zadnje mesece nenehnoraste, postal je vpliven tednik, kar jenesporno. Prav zato ga hočejo na takbarbarski način prevzeti.« IMovinarstvu se je zapisai za več kot d've de-setletji. Po diplomi na sedanj laki.iitet' /'a druž-bene vede v Ljubljani je začnl dela'ti kot dopisriikVečera z rodne Koroške rer pisa! tudi za drugeslovenske medije. Za svoje preiskn~alno novi-narstvo. ki ga je i7popolr,jevai na iondonskemC-iuardianu, je prejei obe siovensKi novinarskiriagradi. poteg nagrade novinarskega diuštvatudi Jurcičevo. Konec novembra 2001 je preži-vel napad plačanih monlcev, na zadnJi~:V8|iM(l.i; INFO

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Karneža Cerjak Biserka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 09. 01. 2008
Stran: 45