Vesna VukovičSuzana Rankov Ljubljana - V drugi polovici mesecabo nadzorni svet Nove Kreditne ban-ke Maribor (NKBM) obravnaval sklicskupščine, na kateri bodo, kot za zdajkaže, delničarji odločali tudi o doka-pitalizaciji banke. Predvidena višinadokapitalizacije naj bi znašala okoli150 milij onov evrov in naj bi potekalapo podobnem modelu kot zdaj doka-pitalizacija Nove Ljubljanske banke.V prvem krogu bi tako imeli možnostza vplačilo novih delnic vsi obstoječidelničarji NKBM, v drugem krogu bidelnice ponudili fizičnim osebam, vzadnjem pa institucionalnim lastni-

kom.Predsednik uprave NKBM MatjažKovačič je sicer v zadnjih mesecihdal vedeti, da bi si želel takšno doka-pitalizacijo, prek katere bi državasvoj sedanji 42-odstotni delež (skupaj s Kadom in Sodom ima 51,6-odstotni delež) zmanjšala na 25 od-stotkov plus eno delnico. Toda vsekaže, da se mu ta želja še ne bouresničila, saj namerava država v celoti izkoristiti pravico do vplačilanovih delnic.Naši viri trdijo, da pri usklajevanjumed lastniki banke in upravo prihajado precejšnjih zapletov. Do nesogla-sij prihaja že pri vprašanju, zakajpotrebuje banka svež kapital. Upravanamreč zatrjuje, da ga potrebuje za-radi rasti v regiji - Kovačič je javnoizjavil, da bi širitev izvedli z naku-pom banke v Srbiji ali Makedoniji.Pri tem se v bančnih krogih omenjaKomercialno banko Skopje, čepravuprava NKBM po trditvah naših virovni opravila še niti neformalnih kora-kov. Po drugi strani na vladi ocenju-jejo, da je NKBM večino priložnostiza širitev na Balkan že zamudila, indodajajo, da bi uprava morala naj-prej poskrbeti za konsolidacijo znotraj skupine, v katero sta vključeniPoštna banka Slovenije in Zavaroval-nica Maribor.Poleg tega po nasih informacijahuprava spreminja podatke, na podla-gi katerih bodo določili višino po-trebne dokapitalizacije. Tako naj bise zapletlo pri podatkih o tem, v kolikšni meri banka lahko glede navišino regulatornega kapitala še iz-koristi institut hibridnega instru-menta. Lani novembra je NKBM žeizdala za 100 milijonov evrov hibrid-nih obveznic, po prvotnih podatkihbi jih letos lahko še za 60 milijonovevrov, na koncu pa se je izkazalo, dazaradi zmanjšanja kapitala zgolj za30 milijonov evrov. Spreminjajo setudi projekcije glede kapitalske us-treznosti. Ta je konec leta 2007 zna-šala 10,4, po načrtih bi morala konecleta znašati 9,9, najnovejše projekcijepa kažejo na znižanje na okoli 8,3,seveda če ne bo prišlo do povečanjakapitala.Poznavalci razmer ocenjujejo, daNKBM letno za ohranjanje rasti intržnega deleža potrebuje okoli 70milijonov evrov. Če bo na skupščinipotrjena dokapitalizacijavvišini 150milijonov evrov, bo banka lahko vprihodnjih letih v večji meri izkoris-tila tudi hibridne instrumente, takoda NKBM težav s potrebo po dodat-nem kapitalu ne bi smela imeti vsajtrileta. Kovačič ni izkoristil možnosti zapovečanje osnovnega kapitalaUpravi NKBM je status od leta 2002 do novembra lani omogočal, da bi povečalakapital prek instituta odobrenega kapitala, in sicer za največ 4,6 milijona evrov naskoraj 29 milijonov evrov. Vendar so nam v banki pojasnili, da tega instituta nisoizkoristili. Prav tako jim je statut omogočal izdajo hibridnih vrednostnih papirjev(zamenljive obveznice, delniške nakupne opcije ali dividendne obveznice), ki senanašajo na osnovni kapital, vendar tudi te možnosti banka ni izkoristila. Sočasno s pripravamina dokapitalizacijobanke poteka tudiborba za morebitnespremembe vnadzornem svetu polanski prvi faziprivatizacije. Mednadzornike si kotpredstavnik lokalneskupnosti in malihdelničarjev želimariborski županFranc Kangler,vendar mu poskušaMatjaž Kovačič (nasliki) s pomočjonekaterihposameznikov izkabineta predsednikavlade to preprečiti.



Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 07. 05. 2008
Stran: 19