Jurij Giacomelli Kakšne bodo gospodar-ske in druge posledicekonsolidacije lastni-štva v tranzicijskihdržavah? Če razumemo pojavoligarhov, kot ga opisuje Stani-slav Kovač, za eno najpomemb-nejših popotnic prihodnjegadružbenega razvoja, ugotovimo,da hitra in izrazita koncentracij alastništva v rokah zelo majhnegaštevila Ijudi ob koncu tranzicijeSlovenije ni zaobšla.VzrokiNajprej poskusimo pojasnitivzroke nastalih razmervtranzi-cijskih državah ter za izhodiščevzemimo termin »legalna ko-rupcija« in političnoekonomskimodel, ki ga pojasnjuje. Kon-centracije premoženja same posebi sicer ne bomo upoštevalikot zaviralni dejavnik gospo-darske rasti, ampak bomo iz-hajali iz
temeljnega razlikova-nja med motivom prisvajanjarent, ki vodi v neučinkovitost,ter ustvarjanjem nove vrednosti,ki načeloma temelji na konku-renčnosti in podjetništvu. Takose najprej posvečamovprašanju,kaj nasje pripeljalo do razmer,vkaterih prevladuje prisvajanjerent. Naposled bomo opozorilina najpomembnejše grožnje, kiizhajajo iz takih razmer in ve-Ijajo za Slovenijo in za večinodrugih tranzicijskih držav.»Legalna korupcija« je sko-vanka raziskovalcev korupcijeinštituta Svetovne banke (WBD,ki v članku iz leta 2005 (Kau-fmann D., P. Vincente: LegalCorruption, http://www.world-bank.org/wbi/govemance/pdf/LegaLCorruption.pdf) predsta-vita političnoekonomski model,s katerim pojasnita ta fenomen.Ozko pravno definicijo korup-cije (zloraba javnih pooblastilza pridobivanje osebnih koristi)razširita na »privatizacijo« ali»uporabo javnih pooblastil zapridobivanje zasebnih koristi«ter pojasnita vzroke in meha-nizme za koruptivno vedenje,ki se uresničuje večinoma ali v celoti v legalni sferi v neskonc-ni zaporedni igri menjav medpolitično in gospodarsko elitoterje značilno zlasti za razvitedržave.Po Kauftnannu inVincentejusta legalna korupcija in političnoravnotežje endogeni spremen-Ijivki. Avtorja ugotavljata tri rav-notežna stanja v odvisnosti odtemeljnih dejavnikov: izhodišč-ne razpoložljivosti sredstev indosežene ravni produktivnosti,stopnje neenakosti terverodo-stojnosti politične elite.Proti korupciji s političnimprevratomV modelu sta politika na enistrani in prebivalstvo na drugidve družbeni skupini v med-sebojni interakciji, tretja paso agenti, ki imajo na politikodoločen vpliv (zasebni sektor).Temeljna predpostavka modelaje, da se prebivalstvo (volivci,davkoplačevalci, interesne sku-pine) lahko odzove na korupcijotako, da se politiki upre ali z ra-dikalnim političnim prevratom ali z volilnim porazom, izgubougleda ali sodnim pregonom.Ta grožnja je načeloma za-dostna potencialna kazen zakoruptivno vedenje agentov, kiv modelu nastopajo kot družbe-na elita. Legalna korupcija sezačne, ko poskuša elita parti-kularne interese prikriti predprebivalstvom tako, da investiravpravne ovire. Z njimi poskušaprebivalstvu skrajšati horizontodločanja in oslabiti možnostizakolektivno akcijo. Sevedapaoblikovanj e pravnih ovir prinašaeliti tudi določene stroške.Različne oblike ravnotežjaModel ponuja različne obli-ke ravnotežja: veliko neenakostin nizek izhodiščni dohodek naprebivalca in prevlado nelegal-ne korupcije, karje značilno zadržave tretjega sveta, ter maloneenakost in visok izhodiščnidohodek na prebivalca v dr-žavah drugega sveta in večinidržav prvega sveta. V zadnjemprimeru glede na vedenje elit razlikujemo dve možnosti. Cejeverodostojnost elite nizka, moravzpostaviti pravne ovire in začnese legalna korupcija. Eliti uspeob določenih dmžbenih stroškihzavesti prebivalstvo.Take razmere so značilne zadržave v razvojnem dohitevanjuin tudi za večino najrazvitejšihdržav. Ce je verodostojnostelite visoka, pa korupcije ni.Z drugimi besedami, eliti nepreostane nikakršno sredstvo,da bi se obdržala na oblasti skorupcijo, saj bi v nasprotnemtakoj sledil prevrat. Ravnotežjeje v tem primeru možno le, če seprebivalstva ne da zavesti nitiz legalno korupcijo, skratka, čevolivci niso kratkovidni. Takerazmere so značilne predvsemza severnoevropske (nordijske)države.Cilj ekonomskih subjektov niustvarjanje nove vrednostiDrugo ravnotežje prinašadolgoročno družbeno neu-činkovitost, ki je izražena zvisokimi družbenimi stroškizavajanja, potrebnimi za vzdr-ževanje prednostnegapoložaja,ki zagotavlja prisvajanje rent. Ključni primanjkljaj torej izhajaiz tega, da gre za neučinkoviterazmere same po sebi, ki ohra-njajo privilegije ekonomskihsubjektov. Njihov ekonomskicilj je prisvajanje rent, in neustvarjanje nove vrednosti. Iznavedene primerjave izhajapomen preglednosti v družbi,ki zavezuje nosilcejavnih poo-blastil k doslednemu izvajanjunjihovihjavnih funkcij. Pri temsta v skladu z znanim rekom,daje sončna svetloba najboljšedezinfekcijsko sredstvo, naj-pomembnejši vlogi nadzornihorganov — pri zagotavljanjuinformacijske simetrije za čimbolj nemoteno delovanje trgovin učinkovitost pravne države— ter medijev, ki se prav takouvrščajo med nosilcejavnih po-oblastil v tej shemi.Vslovenskih razmerahje tre-ba za razumevanje tranzicijske-ga dogajanja upoštevati interese treh skupin subjektov, podob-no kotjih na podlagi študije navzorcu podjetij iz vseh tranzicij -sldh držav delij o Hellman, Jonesin Kaufmann (Seize the State,Seize the Day, 2000; http://info.worldbank.org/etools/docs/li-brary/17638/seize.pdf): »stara«podjetja, ustanovljena pred za-četkom tranzicije, ki pomenijocentre moči zaradi svoje veli-kosti, prispevka k zaposlenostiin izvozne usmerjenosti terjihpomembneje obvladujejo insi-derji. Nekatera od njih razmero-ma zgodaj doživijo privatizacijoprek menedžerskih odkupov.Med »novimi« podjetji naj-demo nekaj pomembnih pod-jetniških dosežkov, večinomapa gre za finančne posrednike,ki neposredno ali posredno iz-hajajo iz procesa lastninjenja.Nadalje moramo upoštevati šesfero državnega gospodarstva,v katerije država hkrati obliko-valec pravil igre prek zakono-dajnega okvira in bolj ali manjustreznega zagotavljanja delo-vanja specialnih mehanizmovin agencij nadzora (varovanjekonkurence, bančništvo, organi-zirani trgkapitala...) ter nadzor-nik nekaterih »starih« podjetij,najpomembnejših finančnih in-stitucij ter ne nazadnje Kada inSoda. Prav v interakcijah medtemi tremi skupinami subjek-tov, ki si včasih konkurirajo,včasih pa sodelujejo, se dogajaobvladovanje gospodarstva, kipostopoma prehaja v roke tistih,ki imajo v tem omrežju glavnevloge.Pidovska zakonodaja inregulacija kapitalskega trgaIz povedanega si lahko ra-zložimo srž tranzicijskega do-gajanja, katerega ključno toriščesta bili pidovska zakonodaja inregulacija kapitalskega trga.Posamezni politični ciklusipostanejo zaporedja zamenjavmed politično in gospodarskoelito, v katerih se krepijo pravneovire, ki ovirajo delovanje trgovin zmanjšujejo razpoložljivostinformacij - najbolj razvpit pri-mer zadnjegaje omejevanje do-stopnosti podatkov iz delniškihknjig pri KDD, predvsem pa prekopuščanja zakonodajnih odloči-tev ohranjajo šepavost zakonov,ki, na primer, ves ta čas ne zago-tavljajo zadostne zaščite malih delničarjev. Pojasnimo si lahkoodložene in izvedene privatizacije in koncentracije lastništvav preteklosti ter tudi nekaterenapovedane privatizacije velildhgospodarskih sistemov.Spoznamo lahko tudi vzrokeza nemoč gospodarske politikeob vnovičnem zvišanju inflacijev letošnjih poletnih mesecih. Ktemu lahko dodamo spoznanje,da se inflacijav nobeni drugi dr-žavi evrskega območja ob uvedbinove valute ni pomembno po-večala zaradi evra, ampak seje ponekod bolj povečala pravzato, ker so različne interesneskupine lahko izkoristile evroza zavajanje in uveljavljanjesvojega vpliva. Pri nas ima državnogospodarstvo večji vplivSklenemo lahko, da posta-nejo v tranzicijskem trikotnikumed posameznimi interesnimiskupinami v gospodarstvu me-tode (legalne) korupcije splošnosprejete sestavine poslovnihstrategij gospodarskih družb.Sirok krog poslovnih subjek-tov mora v poslovnih odloči-tvah torej upoštevati intereseprisvajanja rent tistih agentov,ki imajo v eliti posebej velikvpliv. Utež, ki jo ima državnogospodarstvo v slovenskih raz-merah, je nekoliko večja kot vprimerljivih državah. Tudi zatotranzicija premoženja v ~loveni-ji poteka nekoliko bolj postopnoinje razmeroma široko partici-pativna. Zato sta konsolidacijain koncentracija lastništva prinas z vidika uporabljenih me-tod manj grobi, nevarnost paje v tem, da so posledice lahkozelo dolgoročne, saj so družbenoširše sprejete. Slovenski mitiStanislav Kovač ima prav, koopozarja, da spada mit o nacio-nalnem interesu med ključneteme zavajanja v službi elit.Dodajmo še mit o neodvisnistroki, ki naj bi bila »nad« po-litiko oziroma poenostavljenoponazorjeno: politik = slab, stro-kovnjak = dober, zato naj nasvodi strokovnjak; pa tudi mit otem, da nekaterih, zlasti tranzi-cijskih bolezni, preprosto ne boveč, takoj ko Slovenijapostanedel EU.Opredelimojih lahko še nekaj, na primer mit o liberalizmuter o poštenosti in delavnostislovenske družbe, ki izhaja izpretirane pozitivne samopodo-be, ki temelji na relativni uspe-šnosti v primerjavi z drugimideli nekdanje jugoslovanskefederacije. Tuje še prepričanjeo večni izhodiščni prednosti Slo-venije pred drugimi državami vtranziciji.Naj oba mita komentiramotakole: medtem ko je vzdrže-vanje primerjav z od vojne ingospodarskih kriz najbolj pri-zadetimi območji srednje invzhodne Evrope, katerih po-sledice so povsem primerljivez opustošenjem, ki jih je istimobmočjem prinesla druga sve-tovnavojna, kvecjemu še namejidobrega okusaje občutek edin-stvenosti v pisani tranzicijskidružini preprosto nestvarno.Bolj decentraliziran in sproščenpolitični in ekonomski sistem vpreteklosti še ne pomeni, da sotranzicijske ovire v primerjavi zdrugimi državami za Slovenijonižje. Državni kapitalizem vSkandinaviji deluje boljeZakaj je ujetost gospodar-stva tako breme za rast? Če-prav vodilni ruski raziskova-lec tranzicije Sergej Gurijevin drugi avtorji ugotavljajo,da so gospodarske družbe, kijih obvladujejo ruski oligarhi,sorazmemo uspešnejše od dru-gih, pa opisane družbene po-sledice tranzicije dolgoročnovodijo v manjšo učinkovitost.V primerjavi z ZDA, ki so v prvipolovici 20. stoletja znale opra-viti z lastnimi državljani Kane,je v tranzicijskih državah izidše nejasen. V slovenskih raz-merah dodatna dilema izhajaiz negotovosti o tem, koliko sebo ohranil model državnega ka-pitalizma. Atudi skandinavskedržave uspeh dosegajo po raz-ličnih poteh. Medtem ko pone-kod prevladuje državni model,na primer na Norveškem inFinskem, pozna Švedska moč-nejšo koncentracijo kapitalavrokah nekaterih družin.Novi gospodarji so zatopred velikim izzivom, kakoupravičiti veliko odgovor-nost, ki sojo prevzeli skupaj znadzorom nad produktivnimisredstvi. Zatrdnejšejamstvolastninskih pravic bi se morali zavzemati že oni sami. Pra-vi izziv pa je, kako ustvaritipogoje za razmah inovacijskedružbe, ki je lahko uspešna vglobalni tekmi produktivnihlokacij, med katerimi je vse manj administrativnih inideoloških ovir. Inovacije sorezultat zapletenih družbenihprocesov, odvisnih od dolgihciklusov, ki so nabiti s človeskim in finančnim kapitalomter vodijo do novih izdelkov instoritev, do izboljšanih proce-sov in znanj, do koristnejših indo okolja prijaznejših ener-getskih virov ter njihove boljučinkovite uporabe. Pregle-dnost in pravna država lahkozagotavljata osebne svobo-ščine in sobivanje kulturnihrazličnosti, hkrati pa prineseta vecjo absorpcijsko sposobnostza sveže naložbe, ne glede naizvorvlagateljev. Učinkovitej-ši družbeni sistemi pa lahkopripomorejo k razvoju člove-škega in družbenega kapitalater vodijo k potrebni družbenipovezanosti za tako občutljiveprocese. To je zdaj drugačnaigra kot tranzicija. • ~~ Ker imaĄkot vprinnerl~ihtranzlcijapremoženjaboljin je
Medij: Finance
Avtorji: Giacomelli Jurij
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gostujoči komentar
Datum: 20. 09. 2007
Stran: 12
