IGOR E. BERGANT: Zadnja velika svetovna kriza pred pandemijo covida 19 je bila finančna, ki se je začela leta 2008 in je imela pri nas velike posledice za banke in vlagatelje. Na to temo si oglejte prispevek Eve Furlan.

EVA FURLAN: Na podlagi novele zakona o bančništvu se je leta 2013 začela 5-milijardna sanacija slovenskega bančnega sistema. Pa ne zgolj to, Slovenija je kot prva v Evropski uniji na podlagi sprejete novele razlastila imetnike podrejenih obveznic in delnic bank.

MITJA GASPARI (guverner Banke Slovenije, 13.12.2013): Slovenija je sprejela v svoj zakon nekaj, kar v evropski direktivi še ni dokončno sprejeto, ampak kot osnutek predlagano.

EVA FURLAN: Vseslovensko združenje malih deležnikov se je takoj obrnilo na Ustavno sodišče, ki pa je za dodatna pojasnila zaprosilo za sodišče Evropske unije. Ob tem pa ni zadržalo izvajanje zakona.

Dr. BOŠTJAN JAZBEC (guverner Banke Slovenije, 18.11.2014): Zavedati se je potrebno, da so se izbrisi podrejenega dolga potem ko so se zgodili v Sloveniji lanskega leta, zgodili še v Avstriji in na Portugalskem.

EVA FURLAN: Februarja 2015 so spletne finance objavile pogovor z neimenovanim uslužbencem Banke Slovenije, ki je v povezavi tudi z razlastitvijo navedel več nepravilnosti. Da je zahteva zato prišla iz Bruslja, pa je ponovila nekdanja premierka.

ALENKA BRATUŠEK (predsednica vlade, 11.2.2015): Meni je bilo neštetokrat povedano, da brez tega Slovenija soglasja za to, da z državnim denarjem, to pomeni da gre za državno pomoč bank, ne sme dokapitalizirati.

EVA FURLAN: Februarja 2016 je sodišče Evropske unije sporočilo, da Sloveniji ne bi bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic. Osem mesecev kasneje pa je Ustavno sodišče odločilo, da novela zakona o bančništvu v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva, ni bila v skladu z ustavo.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji, 27.10.2016): Ta trenutek je Ustavno sodišče na nek način preložilo žogico na redna sodišča in prav lahko se nam zgodi, da bodo te pravde, ki bodo potekale pred rednimi sodišči, trajale več let in na koncu čez tri vlade morda bo Republika Slovenija se želela poravnati in spet bomo plačali staro NLB.

EVA FURLAN: V šestih mesecih bi moral Državni zbor sprejeti zakon, ki bi sledil sodbi Ustavnega sodišča, a zakon je bil sprejet šele leta 2019 in takoj romal na Ustavno sodišče, ki se je januarja letos za več vprašanji znova obrnilo na sodišče Evropske unije. Je pa danes postal znan epilog postopka, ki se je na Evropskem sodišču za človekove pravice začel že leta 2018. Sodišče je odločilo, da imetnikom ni bilo zagotovljeno pravno varstvo.

ANDREJ ŠIRCELJ (minister za finance): Tukaj lahko rečem, da je tudi zakon, ki je sedaj pred Ustavnim sodiščem, našlo rešitve, ki gredo v to smer.

EVA FURLAN: Torej zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je Državni zbor potrdil že novembra 2019.

IGOR E. BERGANT: To je bila kronologija, naša gosta pa sta profesorica evropskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru doktorica Janja Hojnik, ki je v Mariboru, dober večer in pa zastopnik ene od pritožnic v postopku na evropskem sodišču za človekove pravice odvetnik Miha Kunič, dober večer tudi vam v studiu v Ljubljani. Profesorica Hojnik, zdaj z različnimi vprašanji razlastitve vlagateljev, podrejene obveznice in delnice, ste se ubadali tako sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kakor tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Zdaj smo dobili mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice, kako ga vi razumete?

Dr. JANJA HOJNIK (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru): Lep dober večer. Vsekakor bi rekla, da gre za neke vrste črni torek, kar zadeva slovensko pravno državo, kar zadeva slovenske davkoplačevalce in glede na sago, ki je bila tudi predstavljena v prispevku, ko imamo res velike, daljnosežne postopke v bančnih zadevah, od zadeve Ališić v zvezi z tujimi depoziti pri stari ljubljanski banki, pa že potem zadeva Kotnik na sodišču Evropske unije, do te zadeve sedaj, mislim da bo res potrebno strniti vrste, ko gre za presojo bančnih ukrepov in teh morebitnih pravnih posledic pri vsem kar se dogaja in ko se z ukrepi posega na bančni trg.

IGOR E. BERGANT: Ampak gospod Kunič, zdaj v postopku na Evropskem sodišču za človekove pravice ste bili uspešni, seveda pa današnja odločitev pa nikakor ne nakazuje, da bi lahko recimo pred rednimi sodišči v Sloveniji pa uspešno izpodbijali odločitve o odvzemu premoženja?

MIHA KUNIČ (odvetnik): Dober večer. Pravzaprav je ta odločitev ESČP-ja prelomna. Sodišče je nekako celo preseglo odločitev našega Ustavnega sodišča, ker govori o neposrednem sredstvu zoper odločbo Banke Slovenije. Ne smemo pozabiti, ta postopek je bil začet na Upravnem sodišču, romal na Vrhovno sodišče, naše Ustavno sodišče zadeve ni sprejelo v obravnavo in sedaj je Evropsko sodišče za človekove pravice dejalo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico. Torej naše Ustavno sodišče je govorilo zgolj o posegu, torej o pravici do pravnega sredstva, zdaj imamo zelo definirano katera pravica je bila kršena in druga zadeva, odločitev je bila tudi da te obveznice in delnice niso bile vredne absolutno nič, temveč da je potrebno ugotoviti vrednost. Poleg tega je pa v tej odločitvi tudi bistveno to, da se je postavilo na stališče, da je treba imeti pravno sredstvo zoper samo odločbo Banke Slovenije, torej ne zgolj neko odškodnino, temveč tudi možnost ugotovitve ali je ta odločba zakonita in legitimna, saj se sprašujejo o nedovoljenih posegih v lastninsko pravico posameznika, kar pomeni, da takojšnje rešitve ni, ima pa izjemno dolgoročne in daljnosežne posledice.

IGOR E. BERGANT: Ampak v Sloveniji smo zakon, ki naj bi to na nek način dodeljeval že do bilje pa problem in to bo zdaj moje naslednje vprašanje profesor Hojnik. Je problem, da pač ta zdaj stoji na slovenskem Ustavnem sodišču zato, ker je to prosilo pa za razlago sodišče Evropske unije. Zdaj tukaj spet vidimo neko sobivanje med evropskim in nacionalnim pravom? Profesorica Hojnik, zdaj v kolikšni meri pa lahko predvsem neka odločitev, za katero še ne vemo, kakšna bo, sodišče Evropske unije pa dejansko vsebinsko vpliva na to, kaj se bo v Sloveniji potem dogajalo?

Dr. JANJA HOJNIK (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru): Predvsem je pomembno to, da bodo postopki nedvomno dolgotrajni. Zahtevek za predhodno odločanje s strani Ustavnega sodišča je v Luksemburg prispel šele februarja letos, namreč januarske, konec januarja je datum na odločbi, vprašanj je veliko, so tudi zapletena tako, da pred jesenjo 2022 ali celo pomladi 2023 odločitve iz Luksemburga sama nebi pričakovala. Bo pa zahtevna naloga pred tako sodiščem EU kot tako slovenskim Ustavnim sodiščem uskladiti ti dve odločbi. Torej strasbourško in luksemburško, namreč videli smo decembra lani, da sodišče Evropske unije precej močno brani neodvisnost Banke Slovenije na to, kar se tudi Banka Slovenije sklicuje pred Ustavnim sodiščem v zvezi z odškodninskimi zahtevki, da mora finančno neodvisna, da ima posebno imuniteto, da so arhivi in pač podatki, razne informacije na Banki Slovenije zaščitene, vezane na soglasja Evropske centralne banke in tako naprej tako, da sodišče v Luksemburgu upam, da bo jasno povedalo, kako naj potem Ustavno sodišče uskladi pravico do tega mirnega uživanja premoženja s strani imetnikov teh obveznic in na drugi strani neodvisnost Banke Slovenije in to imuniteto, kakršno je priznalo decembra lani. Bi pa izpostavila, da je pred kratkim prišlo v Luksemburg tudi vprašanje za predhodno odločanje iz Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s krediti v švicarskih frankih, kar je še ena velika bančna zgodba, za katero bomo videli, kako se bo razpletla in je tudi na Ustavnem sodišču še ni rešena.

IGOR E. BERGANT: Ki pa seveda, da nebi zapletali, nima nikakršne zveze s tem, o čemer se pa tukaj pogovarjamo. Še zadnje vprašanje za vas gospod Kunič, rekel sem že, zdaj na Ustavnem sodišču stoji zakon, ki ga je Državni zbor sprejel leta 2019 in, ki naj bi reševal ravno to, o čem je pa tudi na nek način govorilo Evropsko sodišče za človekove pravice, torej, če bi ta zakon vendarle veljal, ali bi ta lahko bil podlaga za recimo učinkovito varstvo, sodno varstvo vaših klientov recimo.

MIHA KUNIČ (odvetnik): V zvezi s tem zakonom imam jaz osebno veliko pomislekov. Bojim se, da bo Banka Slovenije z njihovimi pomisleki uspeli na sodišča v Luksemburgu, saj je veliko vprašanje, ali je Banka Slovenije sploh tista, ki je lahko odškodninsko odgovorna v tem primeru, kar lahko pomeni, da bo Republika Slovenija oziroma Ustavno sodišče sprejelo odločitev, da je zakon absolutno in popolnoma neprimeren in to šele jeseni 2022 ali leta 2023. Po drugi strani pa evropska konvencija o človekovih pravicah določa, da v šestih mesecih mora Republika Slovenija nekaj storiti, kar pomeni, da bi bilo najbolj oportuno, da se najde salomonska odločitev in pravzaprav reši na način pravnega sredstva, ki je v sedanji zakonodaji za bodoče primere že v uzakonjena in jaz ne razumem, zakaj imajo bodoči razlaščenci, teoretično bodoči razlaščenci, več pravic, kot se daje bivšim razlaščencem, ki v času, ko so bili razlaščeni, sploh ni bilo zakonske osnove za učinkovito pravno sredstvo. Skrajno komplicirano se sliši.

IGOR E. BERGANT: In predvsem dolgotrajno, kar seveda lahko pomeni, da bi se lahko ta stvar seveda na nek način še enkrat znašla spet v Strasbourgu zaradi teh tako dolgotrajnih sodnih postopkov.

MIHA KUNIČ (odvetnik): In zaradi tega tudi apeliram, da naj bi redna sodišča, kjer že tečejo določeni postopki zoper poslovne banke in Banko Slovenije, začela preprosto vsebinsko odločati o konkretni zadevi, kar bi lahko storilo tako Upravno sodišče že leta 2013, kakor tudi redna sodišča v zvezi s katerimi postopki trenutno tečejo.

IGOR E. BERGANT: Skratka išče se Salomon.

MIHA KUNIČ (odvetnik): Hvala.

IGOR E. BERGANT: Najlepša hvala gospod Kunič in najlepša hvala tudi profesorica Hojnik v Maribor.