primer na Hrvaš-kem in Madžarskem svojegabančnega sistema tako splohveč nimajo in tujci izražajo ve-liko zanimanje za nakupe fi-nančnih in trgovskih institucij.Zakaj pa se s tako vnemo ne lote-vajo greenfield investicij? Polegtega nobena zahodnoevropskadržava svojih bank ne prodajatujcem,"je dosedanjo privatiza-cijo slovenskih bank ocenil nek-danji predsednik uprave NKBMdr.JožeGlogovšek.Jože Glogovšek pravi, da je,ko sta v prvem poskusu priva-tizacije NKBM zanjo med dru-gimi konkurirali Bank AustriaCreditanstalt m UniCredit, sled-njemu dejal, naj razkrije svojokapitaisko strukturo, v kate-ri je že takrat bilo veliko insti-tucij v posredni državni lastiin da si šteje v posebno dobro,da je takrat prodajo avstrijskiBank Austria Creditanstalt preprečil. "Ta banka je zdaj v okvi-ru UniCredit in pri nas bi lahkole delali, odločalo pa bi se na Du-naju," dodajajože Glogovšek, kije prepričan, da je prav, da dobijo državljani možnost kupiti del-nice NKBM: "Toda vprašanje je,kakšen vpliv bodo lahko imeliobčani na upravljanje banke.Menim, da bodo mali delničarjiv želji po zaslužku prodali svojedelnice, ki se bodo koncentrira-le pri nekom, ki ga zdaj še nevidimo." Po propadu prvega po-skusa privatizacije NKBM predleti, ko zaradi poudarjenega"nacionalnega interesa" vladazačetega procesa ni izpeljalado konca, je ta vlada vendarleuspela privatizirati 49-odstot-m delež NKBM. Nastanek državne Nove LBin Nove KBM_______Tujci so danes večinski lastnikitreh nekdaj slovenskih bank:SKB banke, Banke Koper inKrekove banke (od septembraletos Raiffeisen banka), v našinajvečji, NLB, pa ima tuji stra-teški partner, belgijska KBC,34-odstotni lastniški delež. Poletu 1993 je s prenosom slabihterjatev na Agencijo za sanacijobank in hranilnic sledilo obdob-je sanacije NLB, NKBM in k njejpripojene novogoriške Komer-cialne banke. Državni zbor je27. julija 1994 sprejel odločitevo ustanovitvi Nove Ljubljanskebanke in Nove KBM. Obe novibanki sta prevzeli premoženje,celotno poslovanje in del obve-znosti starih Ljubljanske banked. d. in Kreditae banke Maribord. d. Sanacija je bila uradno kon-Čana 16. julija 1997, ko je državaimenovala nadzoma sveta obehbank in njuni upravi.Vstop belgijskega KBCV septembm 2002 jc bila uspeš-no zaključena prva faza privatizacije s prodajo 34-odstotnegadeleža države belgijski bančno-zavarovalniški skupini KBC in5-odstotnega deleža Evropskibanki za obnovo in razvoj. Nadan 30.9.2007 so največji delni-čarji NLB: Republika Slovenija(35,41 odstotka), KBC Bank (34odstotkov), Slovenska odškod-ninska družba (5,05 odstotka),Kapitalska družba (5,01 odstot-ka), EBRD (5 odstotkov), Poteza Naložbe (3,43 odstotka), NFD1 Delniški investicijski sklad(1,76 odstotka), Zavarovalni-ca Triglav - kritni sklad (1,40odstotka), Triglav Steber 1 (1,22odstotka), Sava Projekt (0,95odstotka). Največjih deset del-ničarjevima 93,23 odstotkalast-ništva NLB. Krekova banka - Raiffeisenbanka__________Krekovo banko je mariborskaškofija ustanovila 16. oktobra1992, septembra 2007 pa se jeuradno začela imenovati Raif-feisen banka. V petnajstih letihje prešla od vzpona (po navduše-nju, da ima Slovenija banko, kiposluje v duhu vrednot JanezaEvangelista Kreka), do stagna-cije in prodaje današnjemu ve-cinskemu lastniku RaiffeisenIntemational Holding AG, ki jebanko prevzel 18. junija 2002.Ob ustanovitvi Krekovebanke so bile gospodarskedružbe lastnice 31,5 odstotkabanke, javni sektor je imel 15odstotkov, prebivalstvo kar 48odstotkov in tujci 5,5 odstotka.Po prevzemu Avstrijcev leta2002 je imelo gospodarstvo leše 0,5-odstotni delež, cerkve-no-pravnc osebe 0,3 odstotkain prebivalstvo 1,82 odstotka.Tujci so pridobili 97,72 odstot-ka.DanaSnja lastniška strukturaje bila vzpostavljena v začetkumarca 2006, Raiffeisen International Holding ima 98,93-odstotni delež, gospodarstvo,javni sektor, cerkveno-pravneosebe in prebivalstvo pa vsakle še po nekaj desetin odstotka.Poslovanje bankeskuša avstrij-ski lastnik že nekaj let dinami-zirati, kako se lahko majhnabanka vstopi v velik koncern,pa kažeta sprememba imenaseptembra letos in avstrijskipredsednik uprave banke Kle-mens Nowotny, ki je vodenjebanke prevzel po odstopu Zora-na Nemca spomladi letos. SKB banka v rokahFrancozov________Z SKB banko, ki je zadnja leta intenzivno iskala močnegastrateškega partnerja, ki ji bozaradi poslovnih težav prineselsvež kapital, je na začetku leta2000, v času Jožeta Glogovška,NKBM podpisala pismo o na-meri povezovanja, potem kose je neuspešno končalo dogo-varjanje o poroki SKB banke inAbanke, zaradi česar je SKB z 10odstotki vstopila celo v lastniš-ko strukturo Abanke.SKB banka je bila ustanovlje-na 22. februarja 1978 pod ime-nom Stanovanjsko-komunalnabanka inje bilapodružnica Ljub-Ijanske banke, specializtrana zastanovanjska posojila m finan-ciranje komunalne gradnje, sa-mostojna SKB banka, delniškadružba, je postala 22. decembra1989, kot splošna komercialnabanka. Njene delnice so začelena Ljubljanski borzi kotirati no-vembra 1991, to so bile prve del-nice katere od slovenskih bankna borzi.V devetdesetih letih so se vSKB zvrstili nekateri tuji lastni-ki. Maja 1994 je to s 4,82-odstot-nim deležem postala brokerskahiša Smith Npw Court iz Lon-dona. Še istega leta, decembra1994, je največji delničar SKB banke s 15-odstotnim deležempostalaEBRD.Septembra 1995 je vstopilDEG, Nemška razvojna druž-ba iz Kčlna s 5-odstotnim de-ležem. Februarja 1997 je z 28,8odstotka največji delničar po-stala ameriška Bank of NewYork, ki je imela vlogo depozi-tarne banke za GDR program,globalna potrdila o lastništvuSKB banke, ki so bili uvršče-ni na tuje borze. Tako je SKB Cvetka SelŠek po neuspelih do-mafih bančnih porokah vodi SKBbanko 2 roko v roki s Francozi.(Robert Balen) banka prva (in do današnjegadne edina) slovenska banka,katere delnice so se uvrstile natuje borze (London, Miinchen,Frankfurt m Berlin), kjer se je tr-govalo več kot pet let - od febru-arja 1997 do septembra 2001 - sskoraj 30 odstotki delnic SKBbanke.Maja 2001 je v SKB banko sprijateljskim prevzemom vsto-pila z večinskim deležem (96,47odstotka) francoska Societe Ge-nerale in septembra 2001 soGDR-i SKB banke prenehali ko-tirati na tujih borzah, junija2002 pa so z delnico preneha-li trgovati tudi na Ijubljanskiborzi. Januaija 2003 je SkupinaSociete Generale Pariz povečalavečinski delež v SKB banki (na99,58 odstotka).Banka Koper_______Banka Koperje tretja nekdaj slo(enska banka, ki je istega letafeot SKB banka, v letu 2002, preš-l~ v tuje roke, prevzela jo je itali-fenska Sanpaolo IMI. Leta 1992je Banka Koper izstopila iz siste-ma Ljubljanske banke, potcm Dr. ]ože Glogovšek: "Veliko pov-praševanje po delnicah NKBMkaže, da bi banko zlahka prodalidomačim inestitorjem, potrebepo prodaji tujcem zato ne vidim.(Sašo Bizjak) ko se je leta 1989 preoblikova-la v delniško dnižbo in ustano-vila lastno podjetje Finor. Leta2000 je banka prvič dobila dvoč-lansko upravo, njen karizmatič-m prvi mož je še danes VojkoČok, njene delnice so bile vklju-čene v borzno kotacijo Ljubljan-ske borze.Dogovorna prodaja primor-skega trojčka, Istrabenza, LukeKoper m Intereurope, ki je dot-li?j lastniško obvladoval banko,jii vnesla v slbvenski finančniprostor precej nemira, takratni(izivemer Banke Slovenije Mitja(•aspari pa je, da bi nejevoljoa.aradi prodaje banke tujcemublažil, tujemu prevzemnikudoločil manjši odstotek glaso-valnih pravic kot je bil lastniš-lci delež. Lastniška strukturaBanke Koperje bila aprila letostakšna: Intesa SanpaoJo, S.p.A.ima 91,21 odstotka, Istrabenz,Luka Koper in Intereuropaimajo vsak po 1,67 odstotka,mali delničarji 3,60 odstotkain banka ima 0,18 odstotka last-nih delnic.

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Finančni večer
Datum: 11. 12. 2007
Stran: 34