RA KRANJ, 17.08.2006, TEMA DNEVA, 09.20
IZTOK GOLOB: 9 in 20 minut je ura, moje ime je Iztok Golob, spremljate redno izobraževalno oddajo Trgovanje z vrednostnimi papirji, z nami danes je Janez Javornik, pooblaščeni borzni posrednik Gorenjske borznoposredniške družbe, živjo.
JANEZ JAVORNIK: Lep pozdrav.
GOLOB: V teh dneh dobivamo kar precej polletnih poročil raznih podjetij, recimo kranjska Sava je pred dnevi objavila polletno poročilo, v katerem recimo predstavlja te rezultate in ki nekako služijo kot dokaz za to, da je poslovanje uspešno. Podobnih podjetij je kar precej, se pravi, da ti polletni rezultati vedno bolj pridobivajo na pomenu.
JAVORNIK: Tako je, pač te borzne družbe morajo seveda zdaj objavljati že na trimesečne rezultate, se pravi poslovanje v kvartalu. Seveda ne bomo zdaj predstavili vseh polletnih rezultatov, ker bi rabili mogoče cel dan, da bi predstavili vse rezultate, tako da se bomo nekako usmerili mogoče za tiste, ki Gorenjce mogoče bolj zanimajo, se pravi te družbe, ki poslujejo na našem območju, pa mogoče te največje blue chipe, ki so že objavili rezultate, to je recimo Krko in Petrol in recimo kranjsko Savo.
GOLOB: Zakaj morajo?
JAVORNIK: Morajo pač zakonsko, se pravi pravila borze oziroma zakona o trgu vrednostnih papirjev točno pač določa, da družbe morajo objavljati polletne rezultate oziroma trimesečne rezultate in seveda tudi točno določeno sama struktura teh poročil, se pravi katere informacije morajo biti zajete v teh poročilih, da se potem na podlagi tega delničarji seveda lahko odločajo o nadaljnjih pač aktivnostih glede prodaje oziroma nakupa. No, če gremo kar h konkretnim podatkom, bomo recimo najprej predstavili podatke o kranjski Savi. Same podatke o polletnem poslovanju še ne bi smeli biti objavljeni, ampak jih je časnik Finance nekako neuradno objavil, tako da so nekako pohiteli z objavo podatkov. Sicer sami rezultati so slabi, ampak pač je treba pri Savi povedat, da niso primerljivi, tako da pač same številke kažejo negativna, ampak seveda še enkrat moram poudarjat, da sama primerjava glede na lansko leto ni primerljiva. Zdaj zakaj? Če gremo kar h konkretnim številkam, se pravi v polletju so ustvarili slabih oziroma dobrih 2,7 milijarde tolarjev dobička, kar je za četrtino nižje, tudi čisti prihodki od prodaje so nižji nekje za tretjino in znašajo 18,5 milijarde tolarjev. Ti nižji prihodki, seveda posledično tudi nižji dobiček je predvsem posledica prodaje pač teh trgovskih družb, se pravi Sava Trade, razen znamke Obi in pa Teola, zaradi tega pač je tukaj izkazan ta izpad teh prihodkov, tako da pač ti rezultati glede na leto 2005 seveda niso primerljivi, tako da bolj konkretno informacijo bomo seveda lahko dali po enoletnem poslovanju oziroma pač naslednje leto. Po drugi strani pa v bistvu kar razveseljuje, se je pač povečala dobičkovnost prihodkov oziroma čista marža in to je bil tudi dejansko namen uprave, se pravi, da povečajo samo dobičkovnost in donos na kapital. Tukaj pa pač očitno delajo v pozitivnem smislu in bolj iz teh kazalcev moramo gledati te polletne rezultate od Save. No, če gremo še mogoče na te največji dve podjetji, se pravi na Krko in Petrol. Krka je objavila spet nadpovprečne rezultate. V prvem polletju so prodali nekje za 343 milijonov evrov prodaje. Glede na lansko obdobje je to 25,3 procentna rast, dobiček iz poslovanja je porasel kar za 45%, se pravi to je ta sam dobiček, ki ne vključuje teh izrednih dohodkov in teh finančnih prihodkov. Čisti dobiček je višji za 22,8% glede na lansko obdobje. Seveda je pač tukaj treba nekako omeniti, da dejanski pač dobiček je višji za 60%, ampak je pač Krka morala kot generik oblikovati 4 milijarde rezervacij. Te rezervacije mora farmacevtsko podjetje oblikovati zaradi pač teh tožb originatorjev, se pravi teh zdravil, kjer naj bi, poudarjam naj bi Krka kršila patentno zakonodajo. Za zdaj moram povedati, da Krka mislim, da še ni izgubila nobene pritožbe, ampak seveda v skladu z računovodskimi standardi je potrebno oblikovati te rezervacije. Glede na pač zdajšnje tožbe, ki so v teku, kakor sem rekel, so oblikovali 4 milijarde rezervacij, za toliko se je seveda zmanjšal dobiček in če ne bi bilo pač teh rezervacij, bi bilo dejansko povečanje dobička za 60%. Nekako v drugem in tretjem kvartalu je bilo pričakovati oziroma pač v tem drugem kvartalu je bilo nekako pričakovano mogoče malo umiritev rasti. Tudi v naslednjem kvartalu, se pravi naslednje tromesečje do septembra se nekako pričakuje počasnejša rast, nekoliko večja prodaja pa se spet pričakuje proti koncu leta. Zdaj zakaj v bistvu tečaj delnice niha, se pravi najvišja vrednost novomeške Krke je bila nekje 160.000 tolarjev, trenutno je pač tečaj nekje 153.000, 154.000 tolarjev, seveda bil je že pred kratkim tam nekje samo 140.000 tolarjev. Krka je pač postala tako mednarodno podjetje, ki nekako se odraža oziroma kjer pač tečaj odraža vse te dogodke, ki se nekako zgodijo nekje na svetovnih trgih oziroma pač same obrestne mere. Tukaj je zelo velik vpliv, ima pač to veliko geopolitično tveganje oziroma pač same te razmere, seveda začetek tega libanonsko-izraelskega spora takoj nekako dvigne cene nafte. Vsaka podražitev cene nafte logično dviguje stroške tem podjetjem in posledično se seveda dobički manjšajo, zaradi tega tudi nekako cena delnice upade. Seveda centralne banke se borijo proti tem naraščajočim cenam nafte oziroma pač proti naraščajoči inflaciji za višji nivo obrestnih mer, kar pomeni, da pač se denar podraži, seveda ga je manj in zaradi tega je tudi manj povpraševanja in seveda delnice zaradi tega padejo. Tudi potem Krka nekako tukaj ni bila izjema. Tujci imajo nekje 8% delež in mogoče te agresivne prodaje oziroma nakupi pri Krki lahko hitro dvignejo oziroma pač spustijo tečaj. Tudi zdaj v zadnjih dneh nekako opažamo, da se je Krka obrnila na gor. En razlog je seveda, kakor sem že omenil, trenutna umiritev razmer v Libanonu. Mogoče je en velik vpliv tudi konec prodaj Krkinih delnic s strani Istrabenza. Istrabenz se je pojavljal kot agresivni prodajalec Krkinih delnic z zelo velikimi količinami. Seveda pač v tem času, v poletnem času povpraševanja ni bilo veliko, tako da je pač cena padala. Zakaj, mogoče še en razlog, da bo tečaj rasel. Trenutno se nekako zaključuje oziroma pač pri Hemofarmu je zaključen prevzem, se pravi teh podobnih generičnih podjetij s trgom bivše juge. Pri Hemofarmu je v bistvu prevzem že zaključen, medtem ko pri hrvaški Plivi je prevzem še v teku. Nekako se pričakuje, da del tega denarja, predvsem teh tujih skladov, ki so pomembni delničarji v teh dveh podjetjih, se bo delno prelil tudi v novomeško Krko, seveda pa se pričakuje verjetno tudi del denarja, da bo šlo tudi v ostale farmacevte na področju bivše juge, mogoče Bosnelek ali na skopski Alkaloid. Je, kot že rečeno, sedaj poteka koncentracija lastništva generikov in mislim, da tudi Krka slej ko prej bo zajeta nekako v te okvire. Kakšna so nekako glavna tveganja pri Krki? Glavna tveganja so seveda trgi, na katerih poslujejo. Seveda so to te makroekonomske razmere, predvsem na trgih vzhodne Evrope, se pravi tukaj upoštevamo oziroma pač tukaj moramo omenit trge Rusije, Ukrajine, Poljske in Madžarske. Seveda zelo negativna informacija je lahko ta negativna razsodba glede na te patentne tožbe, ki so trenutno v teku, velika negotovost so GDR-i, se pravi to so tako imenovana globalna potrdila o lastništvu, ki, se pravi Krka naj bi začela kotirati na londonski borzi v okviru teh globalnih potrdil. Kje bodo pač te delnice dobile, se pravi verjetno jih bo zagotovila država, se pravi država ima v Krki nekje 25% delež prek KAD-a in SOD-a, seveda pač, če se bo ta kotacija v Londonu zavlekla, lahko to ima negativen vpliv na tečaj. O samem prevzemu Krke zaenkrat jaz mislim, da zaenkrat se ne bo zgodil. Zaenkrat imajo v načrtu nekje rast znotraj same Krke, se pravi sami razvijajo nekje 100 novih zdravil, tako da se za prihodnost Krke nekako ni bati, nekje po letu 2010 bo pa tudi Krka morala razmisliti, ali bo poslovala sama samostojno naprej ali seveda bo šla v prevzem drugih generikov, ki bodo še ostali na trgu ali pač se bo nekako drug farmacevt odločil za prevzem Krke.
GOLOB: Kar precej informacij si zdaj natresel, ne. Če potegneva črto, če skrajšaš zadevo, je v tem trenutku nakup Krke prava odločitev ali je bolje malce počakat?
JAVORNIK: Mislim, da tečaj bistveno padal več ne bo, no, seveda je pač spet vse odvisno predvsem od cene nafte in pa predvsem teh političnih razmer na Bližnjem vzhodu. Predvsem pač kakor sem rekel, najbolj je tukaj glavni pač faktor so predvsem ti nakupi oziroma pač prodaje teh večjih investitorjev, tako pač teh domačih družb, kakor sem omenil, Istrabenz, kot predvsem teh tujih skladov, investicijskih bank, ki v bistvu z večjimi količinami denarja pridejo na nakupno stran oziroma z večjo količino delnic na prodajno stran.
GOLOB: Glede na to, da si omenil nafto, vreme bo precej oklestilo pridelek hmelja, se bo zato tudi cena piva kaj dvigovala tako kot se je cena nafte?
JAVORNIK: No, upajmo, da ne. Bomo pa mogoče še za konec pač teh poletnih rezultatov omenili še rezultate Petrola. Sami rezultati Petrola so bili zelo nadpovprečni, vendar jih je spet treba, podobno kako pri Savi, jemati nekako z zadržkom oziroma nekako v obratni smeri. Čisti prihodki so se zvišali za 15%, medtem ko sam dobiček iz poslovanja je pa višji kar za skoraj 70% oziroma čisti poslovni izid višji za 44%. Ko nekako malo bolj podrobno pregledamo bilanco, vidimo, da so količinsko prodali samo 1% več nafte. Pohvalno je seveda sicer, da sicer znižujejo stroške, vendar pa sama bilanca potem razkriva, da so pač ta nadpovprečno velik dobiček dosegli predvsem na račun teh finančnih in drugih poslovnih prihodkov, ki pa seveda niso odvisni od samega poslovanja oziroma pač od prodaje. Zdaj čisto ena taka predpostavka, če bi ti prihodki ostali na takem nivoju kakor so bili lansko leto, bi bil dejansko dobiček iz poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem nižji skoraj za 9%, čisti dobiček pa bi bil celo manjši za 7%, tako da pač rezultati Petrola jih moramo jemati mogoče malo z zadržkom, tako da pri tej ceni, kjer je trenutno Petrol, okrog 106.000, 107.000 tolarjev po mojem mnenju pač ti rezultati te cene nekako ne opravičujejo. Seveda zakaj zdaj spet Petrol tako rase? Cena je nekje zrasla tam iz 65.000, 70.000 tolarjev je prišla nekje do 105.000 tolarjev. Na nakupni strani so se pojavljali predvsem KAD in SOD, se pravi državna sklada in pa tudi nekatere državne banke, NKBM recimo. Zdaj zakaj pač so kupovale, lahko pač država nekaj več ve, kar mali delničarji ne vedo. V zadnjem obdobju delnice Petrola masovno kupuje Istrabenz, kjer pač tudi ni pojasnila, zakaj jih kupujejo, tako da bi obstoječim delničarjem oziroma pač tistim, ki se zanimajo za nakup delnic Petrola, obstoječim nekako bi rekel, držite, medtem ko pač tistim potencialnim investitorjem bi pa nekako previdnost pri nakupu oziroma za konec bi dodal nekako pustite se presenetiti, kaj se bo zgodilo na Petrolu.
GOLOB: Dobro, ampak kateri kazalec je po vsem povedanem najpomembnejši, prihodek, dobiček ali recimo donos na delnico?
JAVORNIK: Najbolj pač nekako je dobiček iz poslovanja, se pravi to je tisti, ki ga dejansko ustvarjajo s svojo osnovno dejavnostjo, tukaj pa so potem seveda pač ti finančni prihodki in pa izredni prihodki, ki seveda potem lahko ta čisti dobiček prikrojijo seveda v pozitivno ali v negativno smer, se pravi pač tisto, kar je prodaja, je tukaj nekje glavni faktor, seveda je treba tudi upoštevat, da se prodaja lahko poveča tudi zaradi pripojitve določene družbe. tako recimo pri velenjskem Gorenju so se prihodki povečali zaradi pripojitve slovaškega proizvajalca bele tehnike Muravija in tudi zaradi tega so dejansko povečali prihodke, tako da tudi ta kazalec ni idealen, se pravi ni nekega univerzalnega kazalca, ki bi rekel ta družba je pač poceni, ta družba je draga, ampak je treba nekako gledati vse kazalce in podrobno pregledati bilanco.
GOLOB: Dobro, Janez, kar precej si imel povedati, ne, zaslužiš si malce glasbenega predaha, potem pa nadaljujeva z investicijskimi družbami, pa nekaj bova danes rekla tudi o zakonu o prevzemih, ki je začel veljati, še posebej ta se mi zdi zanimiv tudi za male delničarje, ki jih je med našimi poslušalci kar nekaj. 9 in 35 minut je ura.
(glasba)
GOLOB: Ravno strah pred tem, ne, da bi bili celo življenje zamorci, ne, je marsikoga vzpodbudil k temu, da je špekuliral recimo borzah, ne in se med drugim tudi opekel v preteklosti. Konec koncev so bile špekulacije tako hude, da poznamo, ne vem, črne torke, pa črne srede, pa črne petke, ne, pa kolap celih gospodarstev in tako naprej, in tako naprej, ali so investicijske družbe v tem trenutku tvegane naložbe, Janez?
JAVORNIK: No, nekako mi v GBD ocenjujemo, da so investicijske družbe še zmeraj, pa to že pravimo že mogoče dve leti, da so nekje najboljša naložba tako z vidika razpršitve premoženja kot tveganja kot potencialne donosnosti. Zanimive so zaradi nekje treh vidikov. En je seveda dividendni donos, kjer imajo ti id-i praviloma zelo visok dividendni donos. Letos se bodo nekako izplačale dividende vse te investicijske družbe, ostalo jih je še osem, razen Krone Senior. Zanimive so seveda zaradi z vidika višine tečaja, se pravi premoženje teh id-ov je razpršeno po slovenskih in tujih delnicah. Če se seveda pač vse te delnice dražijo, se seveda draži tudi ta sklad. Kot zadnja so pa seveda zanimiva zaradi preoblikovanja teh id-ov v vzajemne sklade. Ko bo investicijska družba kotirala, se pravi bo kotirala kot, kot vzajemni sklad bo kotirala po tej knjigovodski vrednosti, ki je višja od te trenutne tržne cene. Za koliko so pač ti diskonti oziroma koliko so pač te družbe podcenjene, bomo povedali v nadaljevanju. Zdaj, če mogoče predstavimo nekje tri, štiri najbolj zanimive, ki jih tudi mi nekako najbolj priporočamo. Mogoče na prvem mestu je tukaj Nacionalna finančna družba, diskont znaša okoli 40%, to pač pomeni pri preoblikovanju v vzajemni sklad se čez noč realizira, če tako rečem čez noč se realizira teh 40%. Seveda ima vsak tak sklad pravico zaračunati v prvih dveh letih kazensko izstopno provizijo, ki znaša v prvem letu 20%, v drugem letu 10%. Nekje praksa je do sedaj, da so te izstopne provizije v prvem letu 10%, v drugem letu pa 5%. Ta kazenska provizija je namenjena predvsem zaščiti, se pravi, da po preoblikovanju ne pride do prevelikega odliva denarnih sredstev iz sklada. Seveda v tem primeru bi sklad potreboval velika denarna sredstva, ki bi jih dobil z agresivno prodajo delnic na trgu in seveda bi lahko celoten trg močno padel, a ne. Zdaj zakaj recimo NFD najbolj zanimiv? Dividendo so že izplačali oziroma pač je presečen dan že mimo, bila je 8,1 tolar. Za mene so nekje najbolj zanimive zaradi predvsem teh izvenborznih naložb, ki jih imajo v svojem portfelju. Tukaj bi izpostavil predvsem delnice Telekoma, Nove Ljubljanske banke in pa tudi Ljubljanskih mlekarn, kjer trenutno pač poteka zbiranje ponudb za prodajo, se pravi nekje 75% Ljubljanskih mlekarn je naprodaj. Zanimive so zaradi tega, ker je pač ta Telekom v tem skladu ovrednoten nekje po nabavni ceni okrog 30.000 tolarjev. Dejanska cena Telekoma je tam okrog 65.000 tolarjev za tak paket, ki ga imajo oziroma sigurno tudi že več. Ko bo Telekom kotiral na Ljubljanski borzi, pričakuje se to že nekje letos, ga bo ta sklad seveda vrednotil po tržni ceni, ki je, kakor smo rekli, več kot 100% višja. Glede na to, da imajo 15% naložb v Telekom oziroma teh sredstev v Telekom, to pač pomeni, da se bodo tukaj dejansko čez noč oziroma kotacije Telekomovih delnic na borzi se bo pač ta 15% delež bo naenkrat vreden 30%. Seveda se bo knjigovodska vrednost povečala in logično bo tudi tržna cena sledila, tako da pač tukaj so ti skriti dobički, podobno bo z delnicami Ljubljanskih mlekarn, če bo pač prišlo do te prodaje in seveda tudi z NLB, ki je nekako knjižena po nižjih cenah. Mogoče slabost te družbe je edino v tem, da je v celoti izpostavljena na slovenskem trgu, se pravi, da zaenkrat niso še geografsko razpršili portfelja. Drugo mogoče investicijsko družbo bi omenil recimo Korono Senior. Diskont tukaj znaša 37%. Delež teh tržnih naložb, se pravi to so te naložbe, ki kotirajo na borzah, je že več kot 90%. Tudi sklad je že začel kotirati, investirati v tujino, nekje 5%, je pa spet zanimiv ravno zaradi tega, ker imajo kvalitetno netržno premoženje, za katerega nekako spet ocenjujemo, da ga bodo prodali za premijo, se pravi, da je dejansko to premoženje več vredno kakor ga pa sama družba knjiži v svojih bilancah. Slabost je recimo, da letos oziroma pač še nobeno leto niso nekako izplačali dividend. No, zadnjo pa bi mogoče omenil Zvon, diskonte ima 45%, tako da je nekje glede med temi tremi najbolj podcenjen. Meni osebno je mogoče tudi trenutno najbolj všeč, ampak slabost je to, da je relativno majhna družba to in se sorazmerno pač za večje zneske težko dobi. Danes so kupci še upravičeni do dividende, ki znaša kar 232 tolarjev, kar predstavlja skoraj nekje 9% dividendni donos, investirajo tudi že v tujino. Samo netržno premoženje pa, kakor pri Koroni Senior in pri NFD je kvalitetno in se spet pač pričakuje, da bo prodano s premijo, seveda spet tukaj vstopijo delnice Telekoma, ki jih imajo spet nekje okrog 15%. Slabost, kot že rečeno, velika izpostavljenost predvsem domačemu trgu in posameznim naložbam. Mogoče še zadnjo bi pa omenil to Zlato moneto. Zlata moneta je na zadnji skupščini izglasovala preoblikovanje v vzajemni sklad. Večina se jih pač želi ravno to preoblikovanje, ker v tem, s tem preoblikovanjem se dejansko zasluži največ. Se pravi sledi po poti teh id-ov, ki so že vzajemni skladi, to so Triglav, Vipa Invest, Modra linija, Pomurska družba 1, se pravi naslednja je Zlata moneta, tako da jih ostane potem samo še sedem. Se pravi, kakor sem rekel, izglasovana je bila dividenda v višini 11 tolarjev. Preoblikoval se bo v vzajemni sklad, trenutno pač ima diskonta še nekje okrog 16%. To pač pomeni, da s preoblikovanjem, preoblikovanje bo dejansko v nekaj mesecih, ker na skupščini je bilo že samo izglasovanje, se pravi, da same kotacije teh točk oziroma do samega preoblikovanja bo preteklo mogoče samo še kakšen mesec, dva, tako da, kakor sem rekel, diskont je tukaj 16% in seveda potencialni investitor v to družbo realizira pač ta 16% donos s samim preoblikovanjem. Seveda pa moram tukaj še enkrat poudarit, da je v prvih dveh letih predvidena kazenska izstopna provizija. V prvem letu bo ta kazenska izstopna provizija 10%, v drugem letu pa 5%, tako da to naložbo priporočam predvsem tistim investitorjem, ki bodo zadržale Zlato moneto več dve leti, se pravi po preoblikovanju. Tisti, ki bo pač kupoval samo zaradi tega diskonta 60% in po preoblikovanju prodal pač to, bo zaradi te kazenske izstopne provizije in davkov seveda tam nekje približno na absolutni nuli, če tako rečem.
(glasba)
GOLOB: 9 in 47 minut je ura, zadnji del naše redne izobraževalne oddaje Trgovanje z vrednostnimi papirji. Z nami je Janez Javornik iz Gorenjske borznoposredniške družbe. Da ne bo kdo razumel napak, tudi borzno posredništvo je pošteno delo, ne?
JAVORNIK: Absolutno.
GOLOB: Zahteva celega človeka.
JAVORNIK: Absolutno.
GOLOB: Omenila sva, da bova rekla nekaj še o tem zakonu o prevzemih, ki je začel veljati, sploh o segmentu, ki je zanimiv glede zaščite malih delničarjev.
JAVORNIK: Seveda smo zasledili v zadnjem času velikokrat naslove, če tako rečem, v dnevnih časopisih Oškodovanje malih delničarjev, sedaj je država končno sprejela pač ta zakon o prevzemih, kako bo dejansko uspešen seveda bomo šele videli. Bomo nekako pač predstavili te osnovne novosti oziroma pač spremembe glede na star zakon o prevzemih. Ena od teh novosti je, da pač morajo vse družbe, kjer imajo 5% delež v roku enega meseca javiti ta delež Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Dali so pa pač zelo kratek rok, tako da glede na to, da je čas dopustov, so kazni pač zelo visoke, tako da je pač treba kar pohiteti s tem poročanjem. Uveden je bil pač oziroma pač še zmeraj velja 25% prag za ponudbo za prevzem, se pravi, ko podjetje preseže 25% prag, je treba dati ponudbo za prevzem. To velja seveda zdaj tudi za Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo, kjer je veljal prej višji, 40% prag. Po novem so podrobno tudi definirali predvsem te usklajene osebe. Prej je bilo pač veliko teh tako imenovanih delniških parkirišč, slamnatih oseb, kjer so se pač posamezni paketi delnic shranjevali in jim dejansko agencija ni mogla dokazat tega usklajenega delovanja. V tem zakonu so nekako malo bolj podrobno definirali te usklajene osebe in po novem so seveda tudi KAD in SOD usklajena oseba. Tako da v vseh tistih družbah, kjer presegajo 25% prag, recimo to je tudi v Krki, sicer presegajo ga samo za 0,1%, ampak pač vseeno, bodo pač morali v 12 mesecih uskladiti te naložbe, drugače bodo pač izgubili vse glasovalne pravice. To pomeni, da bodo pač morali vse te procente, ki presegajo 25%, prodati ali pač, kakor sem rekel, bodo pač kaznovani oziroma pač kazni so zelo visoke. Nov je mogoče tudi ta končni prevzemni prag, ki je 75%, se pravi, ko družba da prevzem in doseže recimo 60%, dejansko še ni dosegla končnega prevzemnega praga, saj če po koncu prevzema pridobi nadaljnjih 10%, mora objaviti spet ponovno ponudbo za prevzem, dokler pač ne doseže praga 75%. Mogoče še dve taki mali novosti, ki sta zanimivi za male delničarje. Se pravi družba, ki objavi prevzem, mora objaviti ceno, se pravi najvišjo ceno, po kateri je pridobivala te delnice 12 mesecev pred to objavo in tudi 12 mesecev po zaključku prevzema mora doplačati razliko, če so pač pridobivali delnice po višjem tečaju kakor je v prevzemni ponudbi. Ravno to se je recimo sedaj zgodilo pred objavo pač tega novega zakona pri delnicah Primorja, kjer sta v bistvu KAD in SOD po koncu prevzemne ponudbe dražje prodala svoj paket delnic in na ta način je država v bistvu oškodovala za male delničarje. Tudi mogoče še to, da, za na konec, izstop teh manjšinskih delničarjev, se pravi v družbi, kjer je v bistvu 90% delež, prevzemni, dosegel, ima vsak ta mali delničar možen še 3 mesece po zaključku prevzema, zahtevati izplačilo po tej prevzemni ceni, se pravi mu je država nekako podarila tako imenovano prodajno opcijo. To so mogoče neki glavni in na kratko značilnosti tega novega zakona.
GOLOB: Janez, kdaj greš na dopust?
JAVORNIK: Bomo še videli.
GOLOB: Aha, se pravi nekaj časa boš še v firmi in te lahko pokličejo, če želijo še kakšno dodatno informacijo v zvezi s tem zakonom o prevzemih ali kakšno drugo.
JAVORNIK: Seveda, seveda. Če pa mene ni, so pa seveda tukaj kolegi, ki tudi poznajo zakon.
GOLOB: 280-10-00 je telefonska številka Gorenjske borznoposredniške družbe, če bo kdo želel kakšno dodatno informacijo. To je bila sicer redna izobraževalna oddaja Trgovanje z vrednostnimi papirji na Radiu Kranj. Z nami je bil Janez Javornik, najlepša hvala.
JAVORNIK: Hvala tudi vam, lep pozdrav.
Medij: Radio Kranj
Avtorji: Golob Iztok
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema dneva
Datum: 17. 08. 2006
Termin: 09:20
Trajanje:28