skupine Nove KBM. Le ta naj bi bila, po neuradnih podatkih na predlog Uprave Nove KBM, sklicana šele začetka meseca julija.
KRISTJAN VERBIČ ( predsednik VZMD ): V Vseslovenskem združenju malih delničarjev nas je izjemno presenetilo, seveda ne samo nas, pač pa tudi predstavnike civilnih iniciativ, ki so bile aktivne in angažirane v zvezi z dogajanjem v Novi kreditni banki Maribor, da se je Uprava odločila mimo dogovorov in zagotovil, ki smo jih prejeli, iti v sklic skupščine tako pozno, skratka, načeloma 8. julija, hkrati pa nam niso bili v tem času predloženi vsi tisti strateški načrti v smislu perspektive banke do leta 2012, oziroma 2015, ki bi seveda, šli v smer tega, da bi dejansko bilo opravičljivo sredstva, ki bi jih sicer lahko namenili za dividende, pustiti na razpolaganje sami banki, oziroma upravi družbe. Zato po tej plati vztrajamo pri prvotnem predlogu, zahtevi za en evro dividende na delnico. Še posebej pa nas je zelo razočaralo, oziroma smo kar ogorčeni nad dejstvom, da predlogi, v smislu sprememb v nadzornem svetu družbe, ki so seveda, lahko pogojeni na eni strani z odstopom dela obstoječih članov nadzornega sveta, ali pa sprejemanjem statuta na tej skupščini, po odločitvah kot so zaenkrat po predlogu Uprave bile sprejete in obravnavane na nadzornem svetu družbe, niso bile upoštevane. Seveda so bile zahteve več kot utemeljene z naslova dejstva, da se je bistveno spremenila lastniška struktura Nove kreditne banke Maribor spričo prodaje 50 % deleža, od tega polovice, torej 25 % malim delničarjem, teh je še vedno preko 103 tisoč. Dodatno pa nas je precej presenetilo in nam kaže na drugačne namere kot so bile sicer v naših izdatnih pogovorih skozi ta čas prisotne tako s predstavniki Nove kreditne banke Maribor, kakor tudi pomembnejših lastnikov, da se v samem sklicu skupščine ne vključi v smislu organiziranja zbiranja pooblastil tudi predstavnikov malih delničarjev. Pri tem gre torej očitno za situacijo, po kateri bi za stroške družbe bilo izpeljano organizirano zbiranje pooblastil izključno s strani uprave. Torej ni priložnosti, da bi mali delničarji imeli svojega predstavnika v tem organiziranem zbiranju pooblastil. Zato bo potrebno in kakršna je doslej izkazana volja s strani civilnih iniciativ NKBM ne damo in pa Liste za pravičnost in razvoj, da se gre po tej plati v samostojno organizirano zbiranje pooblastil, s katerim bi skušali zagotoviti, da bodo tisti nasprotni predlogi, ki jih je potrebno na ta način na skupščini uveljaviti, torej zahteve, ki so že bile predstavljene in utemeljene, lahko tudi realizirane skozi skupščinske sklepe. Mi bomo v nadaljnjih dogajanjih skušali tudi s pomembnejšimi lastniki zagotoviti podporo za vse tisto, kar je bilo podano kot predlog. Sicer pa je potrebno izpostaviti, da navkljub izdatnim pogovorom, ki smo jih imeli s predstavniki Nove kreditne banke Maribor, kakor tudi pomembnejšimi lastniki in vsemi zagotovili, ki smo jih s tega naslova prejeli, le ta niso bila upoštevana. To nas čudi in hkrati nakazuje, da utegne iti za situacijo, kjer je lahko interes malih delničarjev, tistih, ki so prispevali svoja sredstva za nakup deležev v Novi kreditni banki Maribor izigran, da bi se torej utegnila ponoviti zgodba, ki smo je bili v smislu pomembnih akterjev v primeru Nove kreditne banke Maribor, recimo predsednika uprave, gospoda Matjaža Kovačiča že priča v preteklosti, ko so se recimo, iz naslova prej certifikatskih lastnikov v infondih, različnih infondih, v katerih je imela Nova kreditna banka Maribor najpomembnejši delež in glas, zgodili premiki, ki so pripeljali do tega, da so bili prevzeti pod primerno ceno, in da se je, seveda kar se tiče infonda holdinga in ostalih infondov , tisti delež, ki bi sicer moral pripadati malim delničarjem, certifikatskim vlagateljem, bil pod ceno, seveda prodan, oziroma prišel v domeno družb, ki so danes v sklopu in domeni Pivovarne Laško. Pri tem seveda, ni odveč izpostaviti dejstva, da je bil v tistem času predsednik Nadzornega sveta Infond holdinga ta - isti, današnji predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor, Matjaž Kovačič.
KODRIČ: Kristjan Verbič je med drugim še poudaril, da je nevzdržno dejstvo, kako se je v procesu sklica skupščine s strani predsednika Nove KMB d.d., gospoda Matjaža Kovačiča popolnoma ignorira legitimne predloge več kot 103 tisoč malih delničarjev, oziroma državljank in državljanov. Navkljub njegovim javnim izjavam, da s e strinja z novo nastalo situacijo in bistveno spremenjeno lastniško strukturo Nove KMB d.d., ter očitno zavest, da so tudi navadni državljani postali lastniki največje finančne štajerske inštitucije, vse to zanj predstavlja očitno relativno nepomembno dejstvo. Stojan Auer, predsednik Liste za pravičnost in razvoj, je tako uvodoma opozoril na nekatere dogodke iz preteklosti, saj že sam pogled v delniške knjige Pivovarne Laško jasno kaže, da se je le ta osamosvojila na božični večer leta 2002, ob pomoči Nove KBM. Očitno z vednostjo vodstva banke, ki pa je še zmeraj isto.
STOJAN AUER: Torej, v Listi za pravičnost in razvoj se upravičeno bojimo, da bodo ljudje še enkrat izigrani. Zakaj še enkrat? Poglejmo najprej zgodbo iz preteklosti. Dalje, leta 1994, kot se vsi spomnimo, so ljudje začeli vlagati svoje certifikate v Mariboru, predvsem v okolici Maribora in nasploh na Štajerskem so nastajali skladi, v katere so se stekali torej lastniški certifikati in ti skladi so se zanimivo, imenovali po nekaterih znamenitih turističnih značilnostih tukaj doma. Med drugim tudi sklad kot Areh ali pa Stolp. No in leta 1997, torej tri leta kasneje, so se vsi ti združili v enega samega , z enim takšnim plemenitim imenom Infond zlat. Infond zlat ni bil samo ena od številnih pooblaščenih investicijskih družb ali PIDov, bil je največja takšna družba v naši državi. Tako je leta 2001 njegov kapital znašal kar 69 milijard tolarjev, kar je nekaj manj kot današnjih 300 milijonov evrov. In že takrat je ta kapital upravljala Nova KBM. Zaradi zakonskih predpisov se je moral Zlati PID leta 2002 razcepiti na tri družbe in sicer z imeni PID ali pooblaščena investicijska družba, ID, investicijska družba in pa Holding. Družbe so se razcepile v razmerju 1: 1:2, tako, da je največji del nekdanjega Zlatega PIDa prešlo v družbo Infond holding. No, ob razcepu je bila Nova KBM ponovno največji lastnik, ali upravljalec treh na novo nastalih podjetij. In tako je seveda, dejanski nadzor nad vsemi temi milijardami slovenskih podjetij in pa na koncu koncev tranzicije bilo torej pod čistim in dejanskim nadzorom ljudi iz Nove KBM. Od recimo, deležev v časopisih Večer, Primorskih novic do tistih v Delu prodaji ali pa celo v Pivovarni Union. No in potem se leta 2002, zanimivo, pojavi ime Pivovarne Laško. Kaj se je pravzaprav v resnici dogajalo bo najverjetneje vedela predvsem uprava Nove KBM, prav gotovo pa sedanji predsednik uprave Nove KMB, gospod Matjaž Kovačič, ki je leta 2002 kot predstavnik največjega lastnika, torej banke prevzel vodenje nadzornega sveta Infond holdinga. Tistega holdinga torej, ki je pod njegovim nadzorom nato prešel v nadzor Laške pivovarne. Po našem mnenju je prevzem Infond holdinga bil izjemno poceni. Torej, če se še enkrat spomnimo, lastništvo je bilo zelo, zelo razpršeno, več kot 100 tisoč vlagateljev certifikatov, zato jasno, Pivovarni Laško ni bilo potrebno kupiti 50 % plus eno delnico za ta, torej, njeno upravljanje, dovolj je bilo že 18 %. Za povrh vsemu temu, seveda bistvo tega o čemer govorimo, pa se prejšnji lastnik, torej Nova KBM, ni postavil po robu, ampak je, po naši oceni celo sodeloval in takšnemu napadalcu, če govorimo seveda, v podjetniškem žargonu pri nakupu teh delnic celo pomagal. Če bi Nova KBM tedaj s svojo lastnino, z družinsko srebrnino in z lastnino seveda, več kot 100 tiso ljudi, ki so zaupali banki, ne, ravnala gospodarno, bi najverjetneje, po vseh normativih sama kupovala delnice še naprej, morda jih celo ponudila sestrski družbi Novi Ljubljanski banki, oziroma sestrski banki, Novi Ljubljanski banki torej. Toda očitno je tu šlo za drugačen in že naprej dogovorjen posel.
KODRIČ: V tistem času je Finančno ministrstvo vodil Anton Rop, ki zdaj zatrjuje, da se vlada s temi vprašanji ni ukvarjala. Kot je povedal, so morali zaupati, da pristojni organi, inštitucije, nadzorni sveti delujejo v najboljši veri. Ali je bilo to optimalno z vidika države, Rop ne ve. Na pamet pa ne more govoriti. Na to mora odgovoriti tisti, je še povedal, ki so bili za to odgovorni, predvsem Nova KBM in njeno vodstvo. Veliko razočaranje nad dejanji predsednika uprave Nove KBM, Matjaža Kovačiča, pa je izrazil tudi predsednik Civilne iniciative Vlado Kramberger.
VLADO KRAMBERGER( Iniciativa NKBM NE DAMO ) : v Civilni iniciativi NKBM ne damo smo opazili, da so na nadzornem svetu 21. maja 2008 sprejeli določene sklepe, s katerimi se mi ne strinjamo in za katere smo se mi zavzemali, da bi bili sicer drugačni. Zavzemali smo se, da bi bila skupščina NKBM do konca maja 2008. V oddaji v živo smo z gospodom Kovačičem, predsednikom uprave NKBM smo sklenili dogovor in nam je tudi obljubil, da se bo zavzel, da bo skupščina najkasneje prvi ali drugi teden v juniju 2008. Vsekakor pa pred časom dopustov, da bodo se lahko ljudje in mali delničarji tega udeležili. Tukaj so tudi navedli, da ima NKBM dobička 10 milijonov evrov, kar je po našem prepričanju precej premalo za takšno banko kot primerljivo z drugimi bankami v podobnih okoljih. In še od tega so se odločili, da bodo dali za dividendo 0, 2 evra, Za to so namenili 4,6 milijona evrov. 5, 3 milijona evrov so pa namenili za razporedit v druge rezerve. Za te rezerve nam pa niso nikjer podali načrta kam, zakaj kako? Prav tako nas zanima, kako so poslovali, da je tudi dobička tako malo. Zaradi tega bi mi tudi dali apel in želimo da da nadzorni svet, katerega je postavila politika, naša vlada, ki je izvoljena od ljudi, ki morajo tudi poskrbeti, da bo banka poslovala ljudem v dobro, katera je posredno postavila predsednika uprave gospoda Kovačiča, dajemo apel, da ga zamenjajo. To lahko opravi nadzorni svet, ki je seveda postavljen od večinskega lastnika, vlade in seveda tudi resornega ministra, gospoda Bajuka. Potem tudi, če pogledamo še samo še, glede kredibilnosti gospoda Kovačiča, še iz druge strani. Tudi, ko smo imeli oddajo v živo, je govoril eno, sedaj je naredil drugo. Torej, kako naj ljudje zaupajo takšnemu človeku, vlagajo denar, svoje prihranke z željo, da bi jih oplemenitili,da bi to banko držali v dobri luči, v dobrem poslovanju, ki bi lahko tudi, nenazadnje odigrala vlogo regijske banke, ki bi tudi podpirala celotno gospodarstvo in razvoj. Potem tudi, je še ena zadeva gospoda Kovačiča, ki ga ves čas že opozarjamo, da nikjer ni vidna strategija banke. Niti niso prav jasni podatki za nazaj, še manj pa je strategija za naprej. Torej, v kaj naj ljudje vlagajo?
ANDREJ BAJUK: Poglejte, najbolj pomembna stvar v taki ustanovi in pa takšna ustanova, kot Nova kreditna banka Maribor je in to, kar vsi upamo, da bo tudi postala, je, da se vsi zavzamemo za to, da bo imela neko dolgoročno strategijo, ki pa mora bit osredotočena v razvoj bančnega sistema v Sloveniji, ker tukaj je največ prostora. Največ prostora še ne, bi reku, nezasedenega prostora. Bančništvo v Sloveniji, na področju gospodinjstev, na področju malih podjetij, je tako pomembno za nas, za naš skupen razvoj, da moramo imet eno ustanovo, ki bo dejansko se osredotočila na to. Na žalost še ni dosegla teh ciljev. In to mislim, da je obžalovanja vredno, razumem pa in upam, ne, in zaupam, da novi lastniki, predvsem to razpršeno lastništvo, ki pričakuje in tudi zahteva, da bo ta banka, ne samo donosna, ampak, da bo tudi odigrala to vlogo. Ker končno, če se vprašamo, ne, od kod pa takšno zanimanje. Saj jaz sem vedno vedel, da ste, mama je bla Štajerka, ne, pa vem, da Štajerci ste zelo, zelo trmasti ljudje in raje vidte, da boste sami neki obdržal in tud ste dal, ste plačal tam, kjer so tud besede ble. Da ni blo samo govorjenje, ampak je bla tud konkretna akcija, ne. Takšen odziv, kot je bil zanimanje med vami tukaj in pa v celotni Sloveniji, ampak predvsem na Štajerskem, kar se tiče NKBM, je tudi presenetil največje optimiste. Jaz sem pričakoval podporo, da bo zanimanje, takšno zanimanje, pa nisem vedel. Vam po pravici povem, da nismo tolk pričakoval. Ampak, kaj je to pričakovanje tu? Da iz tega še naprej neki ustvarjamo in da bo pršlo, prvo, do prave integracije ustanov, ki so ble prilepljene Novi kreditni banki Maribor. Zdaj govorim o Goriški in o Poštni. Tega še Nova kreditna banka Maribor ni uresničila. In to sem tud pred kratkih v pogovorih, ki sem jih imel z predstavniki Nadzornega sveta in uprave tudi zahteval, neko konkretno poročilo o vsem tem, ker mislim, da je silno pomembno. Veste, po drugi strani je pa tud treba povedat sledeče. Ko govorimo o bankah ne, je tko, kot bi reku, da govorimo o dobrem imenu nekega dekleta, ne. Če začnejo vsi govort, ga hitr izgubi. To se prav, verodostojnost in zaupanje v ustanovo je ključnega pomena.
VERBIČ : No, s pristojnim ministrom za finance doktor Andrejem Bajukom sva imela nekaj pogovorov na to temo in seveda je izrazil pripravljenost in razumevanje za te predloge in te zahteve hkrati pa moramo ugotoviti, da v tem smislu seveda je ključnega pomena vprašanje na kakšen način bodo predstavniki republike Slovenije in pa paradržavnih skladov, ki imajo lastništvo tako v primeru NKBM kot v drugih tovrstnih primerih dejansko na skupščinah tudi glasovali. Ali bodo podprli tiste predloge, ki gredo v smer zaščite interesov upravičenih zahtev Malih delničarjev tistih, ki so vložili svoja sredstva v družbe za to, da so državne deleže odkupovali ali pa seveda bodo vztrajali na tem, da se obstoječa razmerja kakršna so v nadzornem svetu in pa v upravi družbe ohranjajo pri čemer seveda kaže izpostaviti to, da so člani kot so bili in kakršni so imenovani in bili imenovani z naslova politične sfere oziroma tistih, ki upravljajo z deležem države. V tem smislu glede na spremenjenost strukture in od prodan delež za to ni več nikakršnih razlogov. Mi seveda ne nasprotujemo temu, da so v strateškem smislu prisotni tudi predstavniki države v organih nadzora in da se ohranja kontrolni delež iz strani republike Slovenije v tovrstnih primerih, ko gre za tako pomembne subjekte kot so recimo pomembni, pomembne banke ali pa recimo gospodarski subjekti na področju energetike, na področju transporta in drugih strateških gospodarskih subjektov vendarle pa to ne pomeni, da tisti, ki so vložili svoja sredstva v primeru Malih delničarjev pri tem ne bi imeli možnosti participacije tako pri nadzoru kot pri vseh pomembnejših odločitvah za družbo. Ne samo skozi tisto kar je glede na razpršeno lastništvo moč pričakovati v smislu odločitev na sami skupščini še posebej, če so te sklicane praktično sredi poletja, sredi dopustniškega časa, ko je toliko težje na ustrezen način ne zgolj zagotoviti neposredno prisotnost pač pa tudi prisotnost preko pooblastil na teh skupščinah pa v temu smislu seveda velja računati na vlogo upravljavcev republike Slovenije in njihovih deležev oziroma njihovega lastništva v pomembnih gospodarskih družbah kjer so prisotni tudi Mali delničarji, da bodo temu primerno odgovorno tudi sami sprejemali odločitve in podpirali predloge predstavnikov Malih delničarjev v tem smislu je Vseslovensko združenje malih deležnikov edina tovrstna institucija, ki se v republiki Sloveniji s temi vprašanji sistematično ukvarja skozi dnevno ne posredno prakso že vrsto let in za to v temu smislu kot konstruktivni sogovornik na to vsekakor upravičeno računamo.
NOVINAR : Predvideni sklic skupščine še le v mesecu juliju in predvidena dividenda nič cela dva evra na delnico predstavlja torej po mnenju predstavnikov Malih delničarjev popolnoma ignorantski odnos do množice Malih delničarjev. Ki še vedno čakajo na dan, ko jim bo jasno in transparentno predstavljena prihodnja strategija banke katere lastniki so postali.
BAJUK : In jaz upam, da bo skupščina, ki bo v prihodnjih tednih se bo ona morala, ko preide ta obdobje stoosemdesetih dni po takšni spremembi in pretresu lastniški strukturi kot smo ga izvedli z to delno privatizacijo, da se bo tudi za to zavzela in zahtevala od uprave, da se uresničijo takšni programi. Najprej, da bo ta strategija resnično vsem n razpolago, da bomo vedeli kako jih tudi oceniti.
VERBIČ : No, precej stvari je zaskrbljujočih v zvezi z Novo Kreditno banko Maribor in med drugim tudi to, da zagotovila, ki smo jih prejel v smislu dolgoročne strategije same družbe v smislu njenega razvoja in njene perspektive predvsem z naslova možnosti za plemenitenje naložb, ki so jo Mali delničarji v smislu nakupa in odkupa državnega deleža v to družbo vložili, da je seveda tovrstna strategija tovrstna vizija in jasno tudi njeno izvajanje ključnega pomena za oplemenitenje njihove naložbe. V kolikor takšne strategije ni, ni nikakršnega razloga, da ne bi bil dobršenj del dobička družbe izplačan v obliki dividend. Če pa se seveda izkaže, da so razlogi, da je vizija, da je strategija zaradi katere je potrebno sredstva družbe ohranjati oziroma prepustiti v opravljanje v smislu strateških investicij, naložb, povezovanj in prisotnosti na drugih trgih in širjenja tovrstne prisotnosti v takšnem primeru seveda so vsekakor Mali delničarji investitorji tudi med tistimi, ki so zainteresirani za to, da se v bodoče plemenitenje in v rast cene delnic usmerijo tudi ta sredstva. Žal za enkrat tovrstne strategije ni bilo moč videti in bojimo se celo, da ne obstaja. Ena od prvih zadev v smislu skupščine, ki smo jo želeli sklicati na zahtevo samih Malih delničarjev torej zbrane podpore petih odstotkov je bila tudi ta, da se končno predstavi strategija družbe. Kot rečeno za enkrat je ni in za to je toliko bolj upravičena zahteva in vztrajanje na delitvi dobička v smislu dividend, ki bi vsaj skozi ta naslov s pričo dejansko tudi samega padca vrednosti delnice na borznem trgu pomenila tisto kar seveda Mali delničarji pričakujejo. Torej, da vsaj iz naslova dobička dobijo sredstva v omembe vrednem obsegu.
NOVINAR : Skupina Nove KBM je vsekakor vitalnega pomena za razvoj prostora v katerem deluje. V procesiji koncentrat kapitala in s tem povezane ekonomske moči je najpomembnejši subjekt na področju severovzhodne Slovenije. Skupščina Nove KBM bo sodnega pomena za prihodnji razvoj tako Nove KBM kot širše Štajerske regije, ker banka predstavlja najpomembnejši finančni steber poslovanja.
BAJUK : Bo pa treba ljudi organizirati in poštene dobre strokovnjake dejansko identificirati in jih imenovati, ki se bodo zavzemali za interese teh Malih delničarjev.
AUER : Boste torej podprli to iniciativo, da se na neki način pooblastila zbirajo organizirano za to je pa najverjetneje edina prava pot Vseslovensko združenje malih deležnikov.
BAJUK : Poglejte, saj jaz nimam in tudi, če bi bil proti nimam kako to preprečiti in da se pa Slovenci znamo organizirati to pa poznam, ker poznam našo zgodovino. In jaz upam, da se organizirajo in naj se organizirajo in naj tudi nastopijo, saj so lastniki in imajo vso pravico, da svoje pravice uveljavljajo na najbolj ustrezen in efektiven način.
AUER : Vas držimo za besedo doktor Bajuk.
BAJUK : Ja pa ni od mene odvisno organizirati ljudi ali veste, se morajo sami organizirati in jaz ne verjamem v te organiziranosti od zgoraj ali veste in tukaj imamo sedaj lastništvo, ki je močno razpršeno. In naj se ljudje mobilizirajo in naj se organizirajo in s svojimi predstavniki nastopijo, da bodo lahko zahtevali uresničitev svojih lastnih upanj kar se tiče te ustanove.
VERBIČ : Prepričani smo, da bi tisti, ki bodo te postopke izvajali morali zagotoviti, da se glede na spremenjeno lastniško strukturo temu primerno spremeni tudi sestava nadzornih svetov torej organa nadzora in organov upravljanja v teh družbah. To je več kot samo umevno in logično in zaradi tega so zahteve kot smo jih podali torej v smislu sprememb statuta, v smislu dolgoročne strategije družbe in na to vezanega vprašanja višine dividende in seveda sestave nadzornega sveta več kot upravičene, večkrat izpostavljene tudi temu primerno tehtno utemeljene.
Kot je sprejel nadzorni svet NKBM odločitev, da bo predvidoma osmega julija skupščina NKBM to bi naj bilo nekje osmega julija ali nekje te prve dni julija pozivamo vse Male delničarje, da se udeležijo te skupščine v čim večjem številu in kdor ne more ali se na zadevo ne spozna ga pozivamo, da nam pooblastila in mi po dogovoru Vseslovenskega združenja malih delničarjev bomo organizirali zbiranje teh pooblastil in prav tako je to že urejeno preko spletne strani Vseslovenskega združenja Malih delničarjev in pa opozarjamo ljudi, da predvidevamo, da bodo takšna zbiranja organizirali na račun banke in samih delničarjev tudi uprava NKBM z katerimi osebami bodo gor navedene še ne vemo predvidevamo pa, da to ne bodo tudi naši člani. Iz tega vidika vas tudi pozivamo, da bodite pozorni postavili bomo stojnice in prišli bomo med vas ter pozivamo medije, da nam pomagajo obveščati ljudi in vse te zadeve tudi obelodaniti tako, da boste obveščeni in da boste lahko sprejemali dobre odločitve, ki bodo tudi posledično vplivale na vaše finančno stanje. Še se želim dotakniti še ene zadeve in sicer kolikor smo opazili je nadzorni svet ima sklep, da si dodelijo sto petintrideset tisoč evrov nagrade in tukaj se mi sprašujemo čemu ta nagrada, če ni delo opravljeno dovolj dobro. In kot sem že prej omenil sam dobiček banke z primerljivimi bankami v primerljivih okoljih je bistveno premajhen in na osnovi tega je dividenda tako majhna, da ljudi ne stimulira in zaradi tega mi po tem apeliramo, da se zamenja gospoda Kovačiča in to naj stori nadzorni svet kateri je postavljen od vlade, ki je kot država največja lastnica. Tukaj smo dosegli že kar nekaj rezultatov na osnovi našega dela smo dosegli, da je država, ko se je odločila prodati delnice smo dosegli, da so dobili Mali delničarji petindvajset procentov in sedaj je pomembno, da se vsi ti Mali delničarji združimo in da skupaj nastopimo dovolj močno, da bomo lahko tudi vplivali na poslovanje banke na sprejemanje odločitev, da bo to vsem na v korist tako nam našim prihrankom kot tudi našemu gospodarstvu v regiji.
NOVINAR : Sedaj je torej vse odvisno od vlade republike Slovenije, ki je v položaju največjega lastnika Nove KBM in vprašanje je ali bodo na skupščini ravnali odgovorno in gospodarno predvsem pa ali bodo zaščitila interese svojih državljanov, ki so zaupali banki in v njo vložili svoj denar tudi zaradi tega, ker je to zaupanje temelj za nadaljnjo privatizacijo številnih družb kot sta Telekom in Triglav zaupanje v banko in še posebej ljudi, ki jo vodijo pa je najpomembnejši temelj za dolgoročno in uspešno poslovanje.
AUER : Mi seveda na tem mestu še enkrat pozivamo predsednika uprave gospoda Matjaža Kovačiča, da razmisli o dejanjih, ki jih je seveda počel v tem času predvsem okrog sklica usodne skupščine, ki naj bi bila osmega julija. Po načelu vsakršne transparentnosti bi seveda moral se na neki način pogovarjati in ustvarjati nek dialog tudi s tistimi, ki mislimo drugače, saj je na koncu koncev še enkrat naj povem Nova KBM trenutno največja delniška družba v državi z več kot sto tisoč ljudmi, ki so seveda lastniki tako velike banke kot jo tukaj v Mariboru oziroma na Štajerskem imamo. Vsekakor zahtevamo od njega, da na neki način po načelu transparentnosti nam omogoči, da vsaj zbiramo na neki način pooblastila za sklic skupščine na vseh bančnih okencih torej širom po Sloveniji, na vseh enotah banke in jasno tudi na vseh enotah Poštne banke torej na poštnih okencih kajti to je na neki način načelo demokratičnosti in transparentnosti za sklepe, ki jih je seveda sam oziroma kot jih je uprava pripravila v predlogu za nadzorni svet in le ta jih je jasno na neki način potrdil. Hkrati pa, če se to ne bo zgodilo apeliramo na ministra za finance gospoda Andreja Bajuka in tudi na predsednika vlade gospoda Janeza Janšo, ki ga bomo največkrat še verjetno morali pozvati, da premisli o delu človeka, ki naj bi bil na neki način vzor neke kompetentnosti, vzor dela kot se seveda spodobi za prvega moža banke in med drugim tudi zaradi tega, ker danes, ko se govori o tako pomembni temi, ko smo vsi mi tukaj zaskrbljeni nad svojo usodo denarja, ki smo ga vložili seveda on to popoldan organizira zabavo, privatno zabavo kot je bilo rečeno in slišano enemu izmed naših snemalcev. Na tej zabavi pa jasno tako kot je to že na neki način bilo večkrat tudi objavljeno v javnosti ponovno seveda dejstvo, da je pripravljen program za tiste, ki pač želijo gledati spodnje perilo ali pa z drugimi besedami neko žensko goloto in to je dejstvo in takšno zaupanje, ki bi ga seveda ljudje morali dobiti v prvem možu slovenske banke to prav gotovo ne gira.

Medij: Net TV
Avtorji: Auer Stojan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Ena na ena
Datum: 26. 05. 2008
Termin: 20:00
Trajanje:60