prišlidaleč. Med tajfunom m tajkunom je vVerbinčevem slovarju tujk le tajga.Tajfun je za Kitajce veliki veter,uničujoč vrtinčast vihar na morjihJužne in Vzhodne Azije, ki divjaspomladi in jeseni. Z nami nima ničskupnega. Toda če bi ponedeljkovoporočanje iz parlamenta naslovili"Politiki med počitnicami s tajfunomnad tajkune", bi nas bralci razumeli. Stajgo Rusi poimenujejo močvime,težko prehodne pragozdove naskrajnem severu Evrope, Azije mSeveme Amerike. Slovenci smopreveč južno. Toda če bi sankcije, skaterimi bi šli poslanci nad tajkune,strnili v "Tajkune v sibirsko tajgo", bibralci zlahka razumeli, da bi jihnajraje poslali v gulag, nekdanjekazensko taborišče za političnezapornike v bivši Sovjetski zvezi. Šenajveč težav so imeli redni bralcislovarja tujk, kajti, kaj neki imajonaši tajkuni z Japonci, ki so si izrazpred davnuni stoletji sposodili priKitajcih in z njim naslavljali svojega"velikega gospoda", šoguna.Od grešne ideje do skrivalnicŽal na tokratni izredni seji parlamen-ta m bilo finančnega ministraAndreja Bajuka, ki je prehodil tolikosveta, da mu nista tuja ne angleško razumevanje "tycoona" ne rusko.Oboji prepoznajo v njem magnata,veleindustrialca, pomeiabnegaposlovneža. Človeka torej, ki imaveliko. Le da so zahodnjaki, ki skapitalističnim sistemom živijo odnekdaj, za mnoge svoje uspešne možeže pozabili, s kakšnimi posli soobogateli. Denimo, da se morajoBockefellerji zahvaliti JohnuDavisonu (1839-1937), ki je ustanovilpetrolejski trast. Rusi se še živospomnijo, kdaj in kako je kateriizmed njihovih sodobnih magnatovv privatizaciji državnega premoženjanajbolj obogatel m kateremu jepolitika že stopila na prste.Toda ministra Bajuka ni bUo. V našiharhivih je. Ob 15. obletnici privatizaci-je je lani na Martinovo dejal: "Vanglešiini jc tajkun nekdo, ki jegospodarsko zelo močan. To besedose uporablja za nekoga, ki je v samemvrhu. Tako rečejo največjim milijar-derjem. Ni pa sama beseda tajkunnegativna. Negativna je lahko mordapot, kako je tak človek do denarjaprišel, vendar obstajajo tajkuni, ki dotega denarja niso prišli po 'nesramni'poti. Ko govorimo o tajkunstvu naSlovenskem, pa ne vem, ali vsi vedo,kaj beseda pomeni in da ni samonegativna. Je pa očitno, da jeomenjanje tajkunstva pri naspovezano s privatizacijo. Marsikdo, ki ga danes v slovenskih logihocenjujemo za zelo bogatega človeka,je relativno zelo premožen, naseznamu največjih svetovnihbogatašev pa ga ne boste našli. Ker pase tukaj večinoma vsi poznamo,vemo, v katero šolo je kdo hodil, in ve-mo tudi, da je imel pred 25 leti enakoplačo kot državni uradnik, zdaj je pamilijonar, se seveda Ijudje sprašujejo,kako je postal tako premožen.Marsikdo je do tega premoženjaprišel prek takšnih in drugačnihmeniedžerskih odkupov." Menedžerski odkupi so burilislovensko javnost že pred 11.novembrom 1992, ko smo celo spomočjo svetovalcajeffryja Sachsadobili zakon o lastninjenju družbcne-ga premoženja. Nevama je bila žesama ideja, da bi podjetja ponudili vodkup direktorjem. Zamajala jePeterletovo vlado, saj je zaradinestrinjanja z izbrano privatizacijoodstopil njen podpredsednik zagospodarstvo Jože Mencinger, takojza njim pa brez besed finančniminister Marko Kranjec, sedanjiguvemer Banke Slovenije (BS). Zdaj,ko so nckateri menedžerji v tretji faziprivatizacije s posojili odkupilipodjetja, se znjuni ukvaifa najvišjezakonodajno telo pri nas. Le da vnjem še ne najdejo pravih besed,ampak se zatekajo k razpredanju otajkunih in k ekonomskim skrivalni-cam.Velemogotci so tudi dolžnikiKo so se parlamentarci pred več kot15 leti odločili, da bodo vsemSlovencem, rojenim do 5. decembra1992, brezplačnO razdelili lastninskicertifikat, 40 odstotkovpremoženja,ki so ga lastnimli, pa spravili vnamenske sklade, so govorili opoštenem in postopnem iskanjunovih lastnikov dotlej skupnegapremoženja družbe. Po več kotdesetletju iskanja lastnikov se zdi, dazdaj večini novih parlamentarcevdejstvo, da so lastnike končno našli,ne ugaja. Ali pa jim vsaj niso všečimena in priimki Ijudi, ki so vzelipolitično akcijo iskanja lastnikovzares prej, kot je politika pričakovalam bila z zakonodajo in nadzornimiustanovami na njihovo razkritjepripravljena.Ali zato v vladi in državnem zborumenedžerske odkupe poosebljajo?Najbrž. Pravzapravjih prepoznajo zgolj v treh menedžerjih, ki jimpripisujejo neizmemo bogastvo. Visti sapi jih je strah za zdravje našihbank, zlasti največjih dveh, in tudi zazdravje slovenskega javnofinančnegasistema. Čudno je sicer, da skrbi tozdravje predvsem opozicijo. Ta nemore do podatkov, koliko od skupno970 milijonov do 1,2 milijarde evrovsta s posojili v menedžerske odkupeinvestirali delno državni banki NLBin NKBM, ki skupaj predstavljata polo-vico našega bančnega trga. Pozicijana glas ne sprašuje, ali lahko že danamenedžerska posojila načnejotrdnost bank. Ker ne eni ne druginiso trdili, da trije menedžerjipremorejo toliko, da lahko za malicopospravijo v žep tudi banke, pa bibilo pošteno, ko bi jim priznali, karjim gre. So lastniki, a so tudi dolžniki,Veliki dolžniki. Za odkupe PivovameLaško, Merkurja in še trajajočega odkupa Istrabenza so najeli bančnaposojila in jamčili, da jih bodo vmili.Ker vemo, kaj vse banka zahteva, daposojilo da, najbrž tudi ti menedžerjido posojil niso prišli na lepe oči. Vbankah imajo nadzorne svete. Vnajvečji dve jih imenuje tudi vlada.Katja Božič, generalna direktoricadirektorata za finančni sistem, ki ječlanica nadzornega sveta NLB,bančne skupine, ki predstavlja 40odstotkov bančnega trga, je zatrdila:"Menim m upam, da svojo vlogonadzornice izvajam zelo strokovno,toliko strokovno, kolikor pač najboljeznam." Tudi član sveta BS BožoJašovič je dal vedeti, da nadzomiki vbankah niso mačji kašelj: precej večpristojnpsti imajo kot tisti v gospodar-skih družbah in ni neobičajno, da nad-zorni sveti odločajo o konkretnihposlih, ki presegajo določenovrednost, preden uprava banke poselsklene. Banki Slovenije se zdi takšnapraksa primerna, "kajti nadzomisveti predstavljajo lastnike, ti pa sotisti, ki zagotavljajo kapital za takšnenaložbe".Sicer pa je BS ocenila, da so banke menedžerska posojila v PivovamiLaško in Merkurju primernt)zavarovale. Malce da bralcu porofiilaBS sicer misliti pojasnilo k dobrozavarovanemu mcnedžerskemuposojilu Merkurju, češ da je sposob-nost odplačevanja posojila odvisnaod gospodarskih razmer, ki bodokrojile uspešnost Merkurja. Če jedano posojilo primerno zavarovano,je primemo zavarovano. Ne more bitiv isti sapi primerno zavarovano inpreveč tvegano. Ker so centralnibankirji možje, ki stojijo trdno natleh tukaj m zdaj, si lahko pojasnilo zmalce domišljije razlagamo tudi tako:če bi se karkoli spremenilo, lahkopostane takšno podjetje bolj tvegano,zato se bo to posojilo morda podraži-lo. Saj so se posojila podražila tuditakrat, ko so v BS lani zaznali, da je zdelnicami zavarovanih menedžer-skih posojil precej več. Prevzemniposli se pač niso začeli včeraj, o enemso agencijo za trg vrednostnihpapirjev iz BS obvestili konec leta2005.Seje menedžerjem nasmehniloše naključje?__________Večini Slovencev ni Jašovič povedalnič novega. Vedo, kako so unovčilisvoje certifikate m kolikšne zaščiteso bili pri prodaji deležni. Vedo,koliko so za svoje delnice iztržili.Nekateri bi danes zaslužili veliko več.Mnogi so ob prodaji vedeli tudi, kdoje bil kupec in kdo je tisti hip postallastnik. Vsaj za svoje podjetje sovedeli. Tako kot so vedeli, večina resšele iz časopisov po skupščinahdelničarjev, da so se dogajaliprevzemi. Takšnim je Jašovič leosvežil spomin: "Koncentracijakapitala se ni začela dogajati vzačetku tega leta ali pa koneclanskega leta, ampak se je ta dolgoroč-ni proces začel že z osnovno privatiza-cijo. Te koncentracije kapitala sedogajajo že vrsto let, verjetno nanetransparenten način ali pa manjtransparenten oziroma na način, zakaterega so vedeli pač tisti, ki so bilizraven. To, kar vemo zdaj, je posledica demokratičnih procesov, in tu jetudi odgovor na vprašanje, od kod denar za te prevzeme. Denar se nikoncentriral samo zdaj, v končni fazi,ko se prevzem formalno in transpa-rentno odvije po črki zakona oprevzemih, ampak so se te zadeveverjetno financirale deset in več let."Koliko pa sta k rasti menedžerskihposojil prispevali lanska prva inletošnja druga slovenska evroobvezni-ca, vsaka težka po i milijardo evrov?Decembra lani je bivši guvernerBanke Slovenije Mitja Gaspariopozoril na zamolčani "notranjiinflacijski dejavnik", saj je država lanispomladi predčasno odplačala okoli800 milijonov evrov domačih dolgovdo bank m se na tujem zadolžila vevroobveznicah. "Tako se je zelopospešila posojilna aktivnostslovenskih bank, povečala se je naveč kot 30 odstotkov," je ocenil. Indodal, da so banke veliko tegadenarja namenile za financiranjetveganih, a donosnih menedžerskihodkupov, kar jim je omogočila taistadržava, ki je začela nekaj mesecevpozneje tajkunstvo kritizirati. Tudizdaj Gaspari meni, da je bilo takšnododatno ustvarjanje likvidnosti bant"najbrž zgolj naključje". Vztraja pa, dakaže na pomanjkljivo sodelovanjefinančnega ministrstva z BS.Tajkune, ki ]im zdaj vladajoči politikiočitajo, da bodo svoje bogastvodolgov financirali z izčrpavanjempodjetij m delavcev, je torej država pomagala postavljati na noge vsa letaprivatizacije, lani m letos pa sploh,četudi morda nehote. Zdaj, ko so se jizgodili, tarna. Še malo, pa bo začelatrditi, da na Slovenskem tajkunov niin jih tudi ne bo. Zakaj neki bi delalipolitikom sive lase, ko pa jih Ijudje nemarajo in v njih niso prepoznaliherojev, tudi potem ne, ko se jim jepolitika pred volitvami javnoodrekla. Kapital in politikaEvroposlanec dr. Miha Brejc vidi iz evropskih širjav stvari drugače:"Nikjer ne obstaja le trg in je država okras... Danes postaja jasno, da je vrazvitih državah državna uprava usmerjevalec družbenih tokov. Laissezfaire, laissez passer (pustite, naj dela vsak, kar hoče, naj gre vsak po svojippti, geslo gospodarskega liberalizma, op. p.) se lepo sliši, popolnoma jasnopa je: če v državi pride do tega, da kapital nadvlada politiko, potem jeprevzel njeno vlogo. Mislim, da v Sloveniji ni tako. VSloveniji imamokonkurenco, denimo v trgovini, saj imaino celo vrsto trgovskih verig. In tu-di Če med njimi prihaja do dogovorov o kakšnih cenah, lahko še vednougotovimo, da je pestrost ponudbe na slovenskem trgu precejšnja."Mercatorju še res ni poskusil nič prodati, vendar, pravi, "se s tem tudi neukvarjam". Po več kotdesetletju iskanjalastnikovsezdi,dazdaj politikomdejstvo, da solastnike končnonašli, ne ugaja. Alipajim vsaj nisovšeč imenainpriimki Ijudi, ki sovzeli politično akcijoiskanja lastnikovzares prej, kotjepolitika pričakovala

Medij: Večer
Avtorji: Zupanič Jelka
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 02. 08. 2008
Stran: 45