Že v začetku meseca so se razširile informacije, da je podpis dogovora o prodaji le še vprašanje dni, a je bila še včeraj podatkovna soba v NKBM po naših podatkih odprta. Kljub temu je osnutek kupoprodajne pogodbe tako rekoč že usklajen. To pomeni, da bo SDH zelo verjetno že v prvi polovici aprila dokument poslal v potrditev nadzornemu svetu, zaradi politične občutljivosti posla pa bržčas za mnenje prosil tudi vlado. Več mesecev je bila ključna neznanka v pogovorih vprašanje, na koga bo padlo breme poplačila morebitne škode zaradi morebitne neustavnosti razlastitve delničarjev in obvezničarjev NKBM. Zdaj naj bi obe strani našli rešitev. Po naših informacijah naj bi tako za morebitno poplačilo odškodnine razlaščenim delničarjem jamčila država, za vračilo 56 milijonov evrov hibridnih in drugih obveznic, ki jih je banka izdala med letoma 2006 in 2009, pa banka. Končna odločitev ustavnega sodišča glede izbrisa bo po napovedih znana šele v drugi polovici leta 2016. V SDH, ki ga vodi Matej Pire, komentarjev o postopku prodaje NKBM že več mesecev ne dajejo. Tako še vedno ni znano, kolikšna bo končna cena posla. Na ministrstvu za finance so nam na več vprašanj o jamstvu za imetnike izbrisanih podrejenih instrumentov odgovorili z daljšim odgovorom, v katerem so posredno potrdili, da so obvezničarji težava banke. »Če ustavno sodišče razveljavi neustavne zakonske določbe, NKBM ne bi nastala škoda, saj do sprememb v njenem kapitalu ne bi prišlo. Zaradi protipravnega ravnanja bi lahko imetnikom finančnih instrumentov odgovarjala le Republika Slovenija. Če pa bi ustavno sodišče odpravilo odločbo Banke Slovenije, ki se nanaša na izbris, bi to pomenilo, da se bilanca banke razširi za velikost izbrisanih obveznosti. Imetniki ne bi imeli več zahtevka do banke, a bi bila ta zaradi vzpostavitve 'novih' obveznosti kapitalsko neustrezna,« so poudarili na ministrstvu in dodali, da bi to vsekakor vplivalo na zmanjšanje vrednosti banke. Ustavno sodišče je v začetku marca zavrnilo predlog o zadržanju izvrševanja prodaje NKBM. Vložilo ga je Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in ga utemeljilo z domnevno težko popravljivimi posledicami, ki bi nastale s prodajo. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi med SDH in Američani ostala odprta le še nekatera vprašanja, povezana s posli banke na Hrvaškem in v Srbiji. Poročali smo že, da želijo v Apollu pred podpisom dogovora razčistiti, kdo bo pokril dodatno izgubo, nastalo zaradi morebitnih dodatnih slabitev vrednosti posojil in lizingov na Hrvaškem, kjer je Skupina NKBM nasedla v številnih nepremičninskih projektih. Srbsko KBM Banko, nad katero že nekaj mesecev visi damoklejev meč likvidacije, pa je v zadnjih dneh pretresla policijska preiskava ene njenih tamkajšnjih poslovalnic. Po poročanju srbskih medijev je namreč notranja kontrola banke odkrila, da na računih njenih več deset komitentov manjka približno dvesto tisoč evrov. Domnevno poneverbo so v banki odkrili v začetku meseca, pri čemer še vedno ni jasno, kdo od zaposlenih naj bi bil odgovoren za izginotje denarja. x Ce bi ustavno sodišče odpravilo odločbo Banke Slovenije, ki se nanaša na izbris, bi to pomenilo, da se bilanca banke razširi za velikost izbrisanih obveznosti. Imetniki ne bi imeli več zahtevka do banke, a bi bila ta zaradi vzpostavitve "novih" obveznosti kapitalsko neustrezna. Ministrstvo za finance

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož,Vuković Vesna
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 03. 2015 
Stran: 7