Ustavno sodišče se sedem let po izbrisih tako kot že ob prvi presoji ustavnosti zakona o bančništvu ponovno obrača na Sodišče EU. "In to zaradi ureditve, ki je do Banke Slovenije še blažja, kot je bila tista, ki si jo je Banka Slovenije sama zapisala v pozneje razveljavljenem 350.a členu zakona o bančništvu - da delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, lahko zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen," so zapisali.

V VZMD so prepričani, da bi moralo ustavno sodišče že takrat presekati gordijski vozel ter samo določiti vsaj ustrezno pravno sredstvo, saj ga zakonodajalec, kot vse kaže, ne zna oz. ne zmore, so dodali. "Namesto rešitve tako, kot kaže, sedem let po izbrisu razlaščence čaka še sedem let boja zgolj do pravnega sredstva, za tem pa še dolgoletno dokazovanje oškodovanja, ki bo takrat za veliko večino že dogodek v polpretekli zgodovini," so med drugim izpostavili.

Ustavno sodišče je s sklepom s 14. januarja, o katerem je javnost obvestilo danes, odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU. Med drugim ga sprašuje glede izplačila odškodnin iz sredstev Banke Slovenije ter javne objave podatkov, ki so bili podlaga za izredne ukrepe.

Ustavno sodišče je do odločitve Sodišče EU je postopek prekinilo, Sodišču EU pa predlaga, da odloči po hitrem postopku.