Če se bo odločila za nadomestilo, bo predhodno določila kriterije, merila in potrebna dokazila, s katerimi bodo podjetja dokazovala občutno škodo, so STA danes povedali na gospodarskem ministrstvu.

"Šele na tej podlagi pa bi vlada lahko določila primerno nadomestilo. Poudarjamo, da zakon o kontroli cen ne nalaga državi obveznosti povrnitve gospodarske škode in izgubljenega dobička oziroma odškodnine. Zakon v 14. členu namreč vladi podeljuje diskrecijsko pravico določitve primernega nadomestila podjetjem, ki jim ukrep kontrole cen povzroči občutno škodo. Vlada primerno nadomestilo podjetjem torej lahko določi ali pa tudi ne," pravijo. Dodajajo, da lahko vlada tudi sama določi obliko primernega nadomestila (npr. finančno povračilo, davčne ugodnosti, druge oblike finančnih spodbud).

Omejitev prodajnih cen goriv je po odločitvi prejšnje vlade veljala od sredine marca do konca aprila, nato pa od 12. maja do 20. junija, ko je nova vlada določila novo obliko regulacije cen. Pri tem je bilo določeno, da podjetja zaradi omejitve cen ne smejo prenehati prodajati derivatov.

Zakon o kontroli cen, na podlagi katerega je bila uvedena omenjena regulacija cen, določa, da lahko vlada ob uvedbi ukrepa kontrole cen ali kadarkoli v času, ko ukrep traja, naloži podjetjem, da zaradi ukrepa ne smejo prenehati prodajati blaga, na katerega se ukrep nanaša. In če jim naloži to obveznost, nadalje določa zakon, "lahko določi tudi primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo".

Poslovnež Darij Južna, ki je prek družb Vizija holding, Vizija holding ena, Perspektiva FT, CGP in VGP Novo mesto nekaj manj kot 10-odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi v Sloveniji Petrola, pa si zakon razlaga tako, da država škodo mora povrniti, kaže njegovo obvestilo delničarjem družbe Petrol, javnosti in medijem, ki ga je posredoval v petek zvečer.

Med drugim piše, da se je v času omenjene regulacije prodaja naftnih derivatov močno povečala, saj so bile cene v Sloveniji bistveno nižje kot v sosednjih Italiji in Avstriji, kar so "izkoristili vsi obmejni prebivalci sosednjih držav, potniški in tovorni tranzit, špekulanti, preprodajalci". Petrol je glede na prodane količine naftnih derivatov v maloprodaji v državni proračun plačal 189 milijonov evrov dajatev, v veleprodaji pa še 169 milijonov evrov, je navedel Južna in dodal, da se je zaradi večje prodaje v državni proračun nateklo dodatnih 97 milijonov evrov dajatev, ki jih ne bi bilo, če regulirana cena ne bi bila tako nizka.

Meni, da bi bilo "logično in pravično, da pristojno ministrstvo ugotovi nastalo škodo in jo tudi povrne".

Navaja izsledke poročila, ki da ga je pristojno ministrstvo naročilo že poleti, da je bila "škoda, ki je nastala z vladno regulacijo cen in jo je treba povrniti družbi Petrol", še nekoliko višja od Petrolovega zahtevka in znaša dobrih 110 milijonov evrov.

"Republika Slovenija je edini in nesporni vojni dobičkar, ker se je zaradi vladne regulacije cen v državni proračun na račun družbe Petrol nateklo kar 97 milijonov evrov, pri tem pa je Petrol oz. smo delničarji Petrola zaradi regulacije cen izgubili več kot 110 milijonov evrov denarnih sredstev," pravi Južna.

Na zahtevo družb Vizija holding in Vizija holding ena bo 27. decembra skupščina Petrola, na kateri se bodo delničarji med drugim seznanili s poročiloma nadzornega sveta in uprave o vplivih regulacije cen naftnih derivatov, plina in elektrike na poslovanje družbe in skupine v letu 2022 ter oceno vpliva le-tega na poslovanje družbe in skupine v letu 2023.

Vseslovensko združenje malih deležnikov je vložilo nasprotni predlog, da naj skupščina upravi naloži, da mesečno na vlado naslavlja zahtevek za refundacijo nastale škode družbi zaradi zakonske regulacije cen. Če se vlada ne bo odzivala, predlagajo, naj družba uveljavlja zahtevek po sodni poti. Enako naj družba postopa tudi na Hrvaškem, predlagajo.