Republika Slovemja je bila v zadnjem desetletju nespomo eden od agresivnejših ter hkrati najuspešnejših investitorjev na območju Bosne in Hercegovine. Zaradi odličnega slovenskega poznavanja zgodovine, kulture, lokalnega jezika ter nenazadnje poslovnih običajev slovenska podjetja že več let v Bosni žanjejo izjemne uspehe. Nikakor ne gre prezreti dejstva, da so prav slovenski vlagatelji pred letf prvi prepoznali nesporen potencial bosanskega kapitalskega trga. V času množične privatizacije skoraj ni bilo resnejše slovenske finančne družbe, ki ne bi ustanovila svojega bosanskega privatizacijskega sklada.
V zadnjih letih se mnoga slovenska podjetja odločajo za vlaganja v bosansko gospodarstvo prek številnih neposrednih ali kapitalsldh naložb v lokalna podjetja ter najrazličnejše finančne inštitucije. Očitno je čas dozorel tudi za najveCja meddržavna vlaganja, kjer mora poleg gospodaistvenikov pomembno viogo odigrati tudi politika. Tako je generahii direktor Holdinga Slovenske elektrame (HSE) preteklitedenv Banjaluki podpisal kar 700 milijonov evrov težak sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju z Elektrogospodarstvom Republike Srbske (EPRS). Sporazum prcdvideva sodelovanje HSE m EPRS pri izgradnji novega 600 megavatnega bloka v Termoelektrami Ugljevik, modemizacijo stare Termoelektrame Ugljevik ter izgradnjo več hidroelektram. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev delnice elektrogospodarstva žal ne kotirajo. Povsem drugače je v Banjaluki, kjer so delnice tovrstnih podjetij pravi hit, kar so že pred meseci, če bi sodili po izjemnih stopnjah rasti in relativno dobri likvidnosti, spoznali številni investitorji. V preteklem tednu so se delnice podjetij iz te življenjsko pomembne dejavnosti nekoliko pocenile, na kar kaže tudi elektrogospodarski borzni indeks ERS 10, katerega vrednost se je znižala za 0,23 odstotka. Rahel padec ne preseneča, saj so praktično vse delnice iz elektrogospodarstva v preteklem obdobju beležile lepe stopnje rasti. Poleg tega ne grepozabiti.dasev 'dopustniških poletnih mesecih skoraj za vse delnice nekoliko zmanjša povpraševanje. S tem se slovenske invesdcije v Bosni ne končajo. Kbnec preteklega tedna je minister za gospodarstvo, energetiko m razvoj Republike srbske Milan Jelič javnost osupnil z izjavo, da se za nakup rafinerije iz Bosanskega Broda zanima tudi slovensld Petrol. Naravnost neverjetna novica, kateri verjetno ne verjame prav veliko Ijudi. Kljub vsem težavam, s katerimi se že več let srečuje ta kronični bolnik, se je cena v zadnjem tednu ob slabem prometu zvišala še za nadaljnjih 8 odstotkov. Očitno obstaja kar nekaj špekulantov, ki stavijo na privatizacijo tega 'nekdaj izjemno uglednega podjetja. Mnogo pomembnejšaje privadzacijska zgodba najuspešnejšega ppdjetja iz Republike srbske, ki naj bi se končno začela v tem tednu, ko naj bi država po vseh zapledh objavila razpis za prodajo državnega deleža. Bošnjaški poslanci v narodni skupščini Republike srbske so nenadoma spoznali, dapnvatizacija Telekoma ne ogroža njihovih nacionalnih interesov. Za zdaj še ni znano, kaj se bo zgodilo z inteEesi malih delničarjev, saj prevzemnik ne bo imel zakonske obveze odkupa vseh delnic. Če do celostnega odkupa delnic malih delničarjev m skladov ne bo prišlo, tudi ne bo denarja, ki bi se vsaj deloma reinvestiral nazaj na borzo v Banjaluki, in s tem povečanega povpraševanja po delnicah ter posledične rasti borznlh tečajev. Investitorji očitno čakajo na spodbudnejše novice, saj se je tečaj v zadnjem tednu zvišal le za pol odstotka. Žiga Pe(jko, KD Holding
Medij: Dnevnik
Avtorji: Peljko Žiga
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 07. 2006
Stran: 16
