priljubljenostiže zdrsnil pod povprečje. Mrzlicavročih televizijskih stolov se jepreusmerila zekonomsko-političnih nanemara še odmevnejšemedijsko-politične teme,dogodek tedna pa je bilaprivatizacija dmge največjeslovenske banke.V resnici bi lahko vlada s tozgodbo vjavnosti pridobilaprecej bonusnih točk in vsajmalo popravila slab vtis, če biIPO oziroma prvo javnoponudbo izpeljala boljdomišljeno in skrbno. V resnicipa so se napake kar vrstile.Zanimanje za NKBM je kar zaosemkrat preseglo ponudbo,samo malih vlagateljev je biloblizu 110.000. To pomeni, da jebilo vsaj četrt Slovenije prejšnjivikend na tmih. Ljudje so lahkoslutili, da bo cena na zgornjimeji, a jih je zanimalo, kolikddelnic jim bo pripadlo.Povsem brez občutka zarealnost je ministrstvo zafinance mečkalo zinformacijami in razmetavalo znerodnostmi; pozneje se jeizvedelo, da zato, ker ima težavepri delitvi deležev med velikedobro poučene vlagatelje.Podatki in pojasnila so kapljaliskozi sporočila za javnost intiskbvne konference, a bolj ko si je Bajukova ekipa prizadevala»znova pojasniti nepojasnjeno«,več vprašanj in tudi tehtnihpripomb, predvsem na prodajodeleža dobro poučeniminvestitorjem, je dobivala. Naprimer: Zakaj je za velikevlagatelje cena enaka kot zamale, če pa so bili prvipripravljeni plačati več? Zakajmerila za razdelitev mednje nisobila znana vnaprej, temveč so jihdoločili potem, ko so imeliponudbe že na mizi (s čimer sozbudili dvome o korektnosti innediskriminacijski razdelitvi)?Zakaj je bil seznam izbranihtujih investitorjev skrivnost?Minister Bajukje »pridelal«nekaj dodane vrednosti šele včetrtek, ko je na vnovičnitiskovni konferenci poskusil pokrpati informacijske luknje sprejšnjega srečanja z novinarji:priznal je, da je NFDi po kriviciizpadel iz igre, objavil pa je tudimanjkajoči seznam. A čeprav jezagotovil, da drugih napak ni, daso alokatorji preslišali vsakršnolobiranje in da je država v danihokoliščinah iztržila optimalnoceno za NKBM, vtisa o»bančnoprivatizacijskišlamastiki« ni popravil.Precej grenkobe so izpredprejšnjega v prejšnji tedenprenesli tudi podatki o rastočihcenah življenjskih potrebščin.Na uradno statistiko se je odzvalvladni Umar (kije, mimogrede,končno dobil »trdnega«direktorja, saj je vlada BoštjanuVasletu iz naziva izbrisalavedejevstvo). Pomirjajoče jesklepal, da novembrska inflacijane bo razlog za prebojnapovedane 3,4-odstotne letnerasti. Zato urad ne bo popravljal(letos že popravljene) napovedi.In ne samo to. Siceršnjimpesimističnim napovedimnavkljub v Umarju verjamejo, dase bo marca ali aprila prihodnje leto mflaci]a zacela zniževati,tako da ostajajo realnouresničljive celo napovedi zaleto 2008.Umarjev optimizem je zasindikate nekaj takega, kot čebiku pokažeš rdečo krpo. Vzačetku tedna so sicer skupaj zdelodajalci sedli za pogajalskomizo in celo nekoliko zbližalistališča, a priprav na januarskosplošno stavko kljub temu nisoopustili. Dan zatem je Zvezasvobodnih sindikatov na vladonaslovila zahtevo, naj spremenizakon o minimalni plači;predlagala je, naj bi se ta zvišalaza 8,5 odstotka (zaradi skoraj12-odstotne letne podražitvehrane), sicer bo velika skupinagmotno najšibkejših Ijudi, ki polplače odštejejo za hrano, šerevnejša. Zahteve za višje plače(dvig osnovnih plač za 3,8odstotka) so privrele tudi izsindikata tekstilne inusnjarskopredelovalneindustrije pri ZSSS; sicer, sozagrozili, bodo januarja stavkali.Še dobro, da so gradbind navrhuncu moči m aktivnosti, sajso na Brdu pri Kranju v pičlih 18mesecih zgradili kongresnicenter za predsedovanje Evropski uniji. Center -gre zaokoli devet tisoč kvadratnihmetrov uporabnih površin - sozgradili in opremili za 15,5milijona evrov ali okoli 1600evrov na kvadratni meter.(Podatek sicer ne vključuje cenezemljišča, a nam vseeno daslutiti, kako donosna je naprimer gradnja stanovanj po,recimo, štiri tisočake za kvadrat,kolikor naj bi menda ob Celovškizaračunal Vegrad.) Dobili smotudi logotip slovenskegapredsedovanja Uniji, o kateremestetiki že ugotavljajo, da »nesede«, nogometni navdušencipa, da je »že videno«.Le streljaj od Brda je utrdil svoje pozicije ta hipnajuspešnejši menedžerskiprevzemnik Bine.Kordež. MBOMerkurja je v politiki in strokidvignil toliko prahu, da je vladatakoj, z nekaj zakonskimipopravki, sklenila zavretitovrstne nakupe - bojda v skrbiza zdravje finančnih institucij, kikreditirajo prevzeme, in nezaradi konkretnih primerov. Ato na podvig kranjskegatehničnega trgovca ne bovplivalo; menedžerski Merfin jepridobil skoraj 65 odstotkovMerkurja (katerega večji del boodplačeval iz dobička ciljnedružbe), skupaj s,partner]i izprevzemnega konzorcija pa imav lasti že 98,44 o~istotka družbe.Sicer na podjetoiški ravni nibilo močno izstopajočihdogodkov, razen daje portoroški Casmo zaradi izgube predlagalprisilno poravnavo, članicenekdanjega sozda Iskra so po 18letih dosegle, da lahkouporabljajo to nekdaj izjemnougledno blagovno znamko,zavarovalnica AS poslujeuspešno in ima velike širitvenenačrte v jugovzhodni Evropi,Mercatorbo strateško sodelovals črnogorsko trgovsko verigoMEX market, rekordno poslovnoleto se obeta skupini SGPPomgrad, Radenski gre posanaciji bolje. In, da nepozabimo: berlinskaznamenitost, medvedek Knilt, jedopolnil prvo leto življenja,Ljubljančane vseh generadj jespravil v ekstazo koncertPankrtov, vse Ijudi dobre voljepa je spet obiskal Miklavž.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 10. 12. 2007
Stran: 2