ZL je opozarjala, da želi vlada - kljub zavezi, ki jo je zapisala celo v koalicijski pogodbi in po kateri se menda zavzema za »pametno« (skrbno načrtovano in nadzorovano) privatizacijo - nadaljevati netransparentno privatizacijo. Vlada pa trdi, da smo v privatizacijo prisiljeni, ker moramo izpolniti evropske obveze in nimamo nobene alternative. Med posledicami (za)ustavitve privatizacije bi, pravi, skoraj gotovo bile odškodninske tožbe, odvračanje potencialnih tujih investitorjev, zmanjševanje kakovosti ponudb za odkup državnih podjetij, zniževanje bonitetnih ocen, še višji stroški zadolževanja v tujini in tveganje, da bi si prislužili finančne kazni. Vse to pa bi povzročilo hude likvidnostne težave, padec naše konkurenčnosti in škodovalo verodostojnosti naše banana republike, pardon, naše države. Katerih vlagateljev, tako imenovanih kobilic? Toda vrnimo se k odzivu ZSSS. Vlada se sklicuje na pravice finančnih svetovalcev, sindikat pa jo sprašuje, o katerih finančnih svetovalcih sploh govori: »Kdo jih je povabil? Kdo jih je izbral? Na podlagi kakšnih meril? Ali ti 'finančni svetovalci' izhajajo iz iste kaste kot davčni svetovalci podjetja PricewaterhouseCoopers, enega od štirih vodilnih računovodskih, revizijskih in svetovalnih podjetij, ki so svetovali mednarodnim korporacijam pri sklepanju ugodnih davčnih dogovorov z vodjo luksemburške državne agencije, imenovane Societes 6, kot je razvidno iz objave na spletni strani The International Consortium of Investigative Journalists (Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev)? Ali izhajajo iz iste kaste kot zunanji svetovalci družb, ki so pregledale kakovosti sredstev za sedem bank in izvedle stresne teste za deset bank v Sloveniji, za kar jim je Banka Slovenija plačala kar 21, tako je, 21 milijonov evrov? Ali so to svetovalci iz podjetij, kot je Citigroup, kije leta 2002 sklenil poravnavo z ameriškimi nadzornimi organi v vrednosti 400 milijonov dolarjev zaradi zavajajočih poročil, s katerimi je prepričeval investitorje v sklepanje poslov?« Vlada se sklicuje na pravice investitorjev in njihove potencialne odškodninske zahtevke, sindikat pa jo sprašuje: »Ponovno sprašujemo: kakšnih investitorjev? Morebiti tako imenovanih kobilic?« Vlada se sklicuje tudi na nevarnost poslabšanja bonitetnih ocen za Slovenije, sindikat pa ji odgovarja: »Tukaj pa nimamo druge izbire, kot da se vprašamo: ali vi to resno? Ali nas (spet) strašite s tistimi bonitetnimi agencijami, za katere je v končnem poročilu preiskovalne komisije za odkrivanje vzrokov za finančno krizo v ZDA, izdanem 27. januarja 2011, pisalo, da so bile prav njihove napake glavni vzvod za finančno krizo?« ZL je včeraj na novinarski konferenci že napovedala, da se bo udeležila opozorilnega protestnega shoda proti škodljivi privatizaciji državnih podjetij, ki ga organizirajo sindikalne centrale in se bo začel v ponedeljek ob 11. uri pred poslopjem vlade. ■ Mag. Kristjan Verbič: Male delničarjeskrbi tudi Mramorjev predlog ZNVP. (foto mavric pivk) Nas vlada straši celo z bonitetnimi agencijami, katerih napake so bife, kot so ugotovili ¥ ZPA, glavni povod za svetovno finančno krizo? Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi mag. Kristjan Verbič, je ministrstvu za finance dalo svoje pripombe na predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP). Kljub zagotovilom ministrstva v obrazložitvi novele ZNVP, češ da uveljavitev tega zakonskega predloga ne bo imela posledic na socialnem področju, iz združenja opozarjajo, da bi bila njegova uveljavitev v škodo (predvsem domačih) delničarjev in malih delničarjev: drugi odstavek 19. člena predloga ZNVP predvideva, da bo Centralna klirinško-depotna družba (KDD) najpozneje do 30. junija 2016 ukinila registrske račune. KDD ta hip še vodi registrske račune imetnikov vrednostnih papirjev in to počne brezplačno. Glede na tisto, kar piše v Mramorjevem predlogu ZNVP, pa bi bili po 30. juniju 2016 vsi imetniki vrednostnih papirjev primorani odpreti račun pri članu KDD, ki bo za to zahteval »pošteno« plačilo. Če pa imetniki tega ne bi storili, bi KDD nematerializirane vrednostne papirje pri pristojnem sodišču položil kot sodni depozit. In? Sodišče za takšen polog odmerja sodno takso v višini 15 odstotkov vrednosti oziroma največ 410 evrov na leto. Vlada proti (malim) delničarjem? aamamm^mamaaJmmaaaaaaaaam^ Goran svobodnih 

Medij: Slovenske novice
Avtorji: Vatovec Jadran
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dan v novicah
Datum: 08. 11. 2014 
Stran: 4