Siol.net, 23.02.2013
Čeprav bi morali člani nadzornih svetov odgovarjati za svoja dejanja tudi s svojim premoženjem, se to v Sloveniji še ni zgodilo.
Pred kratkim smo lahko spremljali dramo z menjavo uprave SOD-a. Nadzorni svet naj bi namreč od uprave zahteval nezakonito dejanje, ta pa na to ni pristala. Zato so se nadzorniki odločili upravo krivdno razrešiti. Ugibanja o tem, ali je bila razrešitev upravičena ali ne, so, kot vedno v Sloveniji, različna. Največkrat pa so odvisna bolj od političnih preferenc kot od pravnega znanja.
V Združenju nadzornikov Slovenije menijo, da so zadeve jasne in da za odgovornost članov NS-ja velja enak temelj skrbnosti in odgovornosti kot za člane uprave. Člani nadzornega sveta so skladno z 263. členom zakona ZGD-1 dolžni ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ta standard vključuje ravnanja v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti družbe.
Člani NS-ja SOD-a, d. d., so delovali v nasprotju z 263. členom zakona ZGD-1
Drugače pa naj bi bilo v primeru SOD-a: "Člani NS-ja SOD-a, d. d., so delovali v nasprotju z 263. členom ZGD-1-ja, ko so takratno upravo SOD-a, d. d., krivdno razrešili, ker je ravnala v skladu z veljavno zakonodajo in ni poslala zahteve za preklic skupščine Telekoma, d. d., brez soglasja državnega zbora. Takratna uprava SOD-a, d. d., bi s tem kršila 38. (10) člen Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH), ki do uveljavitve klasifikacije za upravljanje z naložbami RS, katerih knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov oz. ima 25-odstotni lastniški delež ali 25 % glasovalnih pravic, potrebuje soglasje državnega zbora na predlog vlade. Takratna uprava SOD-a, d. d., ki je branila zakonitost svojih ravnanj, je delovala v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika in 38. (10) členom ZSDH-ja, zato takšno ravnanje ne more biti razlog za krivdno razrešitev. NS od uprave v nobenem primeru ne more zahtevati delovanja v nasprotju z zakonom, ravno nasprotno, pristojnost nadzornega sveta je, da nadzoruje upravo in zakonitost njenih ravnanj," pravi generalna sekretarka združenja Irena Prijović.
Kdo bo plačal odškodnino?
Če to drži, je s to odločitvijo NS dal razrešeni upravi močno orožje za odškodninsko tožbo, ki bo verjetno sledila. Plačnik bo SOD. Kaj pa nadzorniki, ki so uredili podlago za tožbo? Pravila so takšna, da morajo biti za odškodninsko tožbo kumulativno izpolnjeni štirje elementi: protipravnost dejanj, nastanek škode in vzročna povezava med njima ter dokazana odgovornost organov, zato gre za zahtevne postopke. Poleg tega mora biti ocenjena iztožljivost nad 50 odstotkov, da bi lahko sprožili uveljavitev odškodninskega zahtevka.
Kako do povrnitve denarja?
V primeru, da razrešeni člani uprave dobijo tožbo, bodo za družbo nastale določene obveznosti oziroma stroški. Družba oziroma skupščina v njenem imenu lahko zahtevata ugotavljanje odgovornosti nadzornega sveta z namenom povrnitve škode družbi, kar lahko pomeni uveljavljanje odškodninske odgovornosti nadzornega sveta.
Še noben nadzornik ni plačal niti centa
Glede na zgodbe, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, in glede na stanje v našem gospodarstvu bi pričakovali, da bi že marsikateri nadzornik iz svojega žepa plačal nespametne in nezakonite odločitve. Vendar ni tako. Tako Društvo malih delničarjev kot Vseslovensko združenje malih deležnikov v Sloveniji ne poznajo takšnega primera. Konec koncev takšnega primera ne poznajo niti v Združenju nadzornikov Slovenije.
Nadpovprečno dobri nadzorniki?
Če ne bi bili priča rezultatom njihovega dela, bi lahko sklepali, da imamo nadpovprečno dobre člane nadzornih svetov. Rajko Stanković iz MDS-ja pravi, da to ne drži: "Ne, žal ni tako, se pa počasi nadzorniki zavedajo rizika in se zato pri komercialnih zavarovalnicah zavarujejo za tak primer, a da bi kakšna zavarovalnica že kaj izplačala, še nisem slišal, za zdaj pobirajo le premije. Je pa slab nadzor posledica tudi političnih kadrovanj in potencialne 'zlizanosti' med nadzorniki in upravo, saj smo tako majhni kot država, da se skoraj vsi med seboj poznamo, če malce karikiram."
Počasno pravosodje in predpisi brez sankcij
Kristijan Verbič iz VZMD-ja vidi razlog, zakaj je tako, v tem, da je te zadeve na sodišču precej težko dokazovati, sploh če uprava deluje skladno z NS-jem. Z izpodbojnimi tožbami pa je težko reševati zadeve, ker so postopki na sodiščih dolgi, pa še veliko stanejo. Opekli pa so se tudi v primerih, ko so na sodišču zmagali, vmes pa je že prišlo do stečaja, in so bili spet ob denar, energijo in čas. Poleg prepočasnega pravosodja pa Verbič izpostavlja tudi dejstvo, da imamo kar nekaj predpisov, ki ne predvidevajo sankcij.
Kako zadeve potekajo v realnosti?
Kristijan Verbič pravi, da sta v primerih Zvona in SCT-ja družbi še pred odločitvijo sodišča končali v stečaju. Ves trud in vložena finančna sredstva so bila zaman. V primeru "stopniščne" skupščine v Pivovarni Laško pa zadeve še niso rešene, čeprav je od takrat minil že en olimpijski ciklus. Kako bodo stvari vrnili v prvotno stanje, če se tako odloči sodišče, ni jasno.
Tudi v društvu MDS imajo kar nekaj slabih izkušenj, opisali so nam enega: "Konkretno smo v našem Društvu MDS zahtevali ugotavljanje odškodninske odgovornosti v primeru Istrabenza tako poslovodstva kot nadzornega sveta, najprej konec leta 2009 in nato maja leta 2010, ko smo skupaj s Petrolom uspeli razširiti dnevni red skupščine. A je na sami skupščini, na začudenje vseh, Petrol glasoval proti svojemu predlogu, sklicujoč se na policijske ovadbe in preiskave, ki so takrat potekale. To pa ni imelo nobene povezave, saj delničarji lahko samo zahtevamo odškodnino od nevestnih predsednikov uprav in nevestnih nadzornikov, kazensko pa morebitne nepravilnosti preganja sodišče. In še ena bistvena razlika je pri odškodninski odgovornosti, in sicer obratno dokazno breme, saj mora predsednik uprave, član uprave ali nadzornik dokazati, da je ravnal kot dober gospodar. Žal nas je takrat izigral g. Svetelšek. Zakaj, pa bo pokazal čas."