REVIZIJA LETA 2007 Mini davčna reforma Zapleti z guvemerjemBanke Slovenije Takoj na začetku leta 2007 sozačeli veljati davčni zakoni, kijih je vlada predstavljala kotreformo davčnegasistema: odohodnini, davčnempostopku, davku oddohodkov pravnih oseb, odavku na dodano vrednost,obdavčitvi dediščine in daril,o davku na prometnepremičnin in na vodnaplovila. Novi zakon odohodnini je uveljaviltrirazredno davčno lestvico,pri kateri je najvišjaobdavčitev

42-odstotna.Dotlej je zgornji davčni razredobremenjevala 50-odstotnaobdavčitev. Osrednji politično-kadrovskidogodek v začetku leta 2007so bili zapleti, povezani zimenovanjem guvernerjaBanke Slovenije, ki so okrniliugled države v evropskifinančnijavnosti. Nekdanjiguverner BS Mitja Gaspari ježe jeseni 2006 obvestiltedanjega predsednikarepublike, da mu 31. marca2007 poteče mandat. Potemko je vladajoča politikapritlehno diskreditiralaGasparija, češ da iz »njegove«centralne banke odtekajoanalize, ki da vsebujejonegativne ocene finančnihgibanj v Sloveniji, ta februarjav DZ ni dobil zadostnepodpore za ponovitevmandata, marca pa je brezpodpore ostal tudiviceguverner Andre] Rant.Zaradi spolitiziranega ozračjakandidature nista sprejelaugledna strokovnjaka Mojmir Mrak in Dusan Mramor,junija pa je predsednikDrnovšek predlagal MarkaKranjca, ki je bil pozneje tudiizvoljen za tretjegaguvernerja BS in je sredi letaprevzel šestletni mandat. Novi kmetijski ministerV začetku leta je odstopilakmetijska ministrice MarijaLukačič, uradno zaradi težav zzdravjem, neuradno pa zato,da je prepustila svoje mestosposobnejšemu človeku, ki bokos nalogam ob letošnjempredsedovanju Slovenije EU.Zamenjava z diplomatomIztokom Jarcem, ki je bil dofebruarskega imenovanjaveleposlanik v Izraelu, predtem pa je že bil državnisekretar na tem ministrstvu (v času, ko seje Slovenijapripravljala na članstvo v EU, se je ukvarjal z evropskimizadevami), je bilapričakovana. Virtualna davčna Vida Dohodnina prvična domu Februar}a je davčna upravavključila v svoj informacijskisistem virtualno davčnopomočnico Vido, ki na spletnistrani davčne upravewww.durs.gov.si odgovarjana temeljna vprašanja odavkih. Zavezanci, ki so jo žeprosili za nasvet, vedo: Vidase zna nasmehniti,pomežikniti, se z nekolikospuščenimi kotički ust hitrozresniti in kazati precej milobraz, čemur računalniškiprogramerji pravijo, da imaosebnost. Dohodninska napoved je bilalani drugačna kakor vsa letapo uveljavitvi dohodninskegasistema na začetku 90. let:zavezanci so do konca marcaprvič dobili na dom delnoizpolnjene dohodninskeobrazce, v katere je davčnauprava sama vnesla podatkeizplačevalcev. Zavezanci soobrazce preverili in dopolniliter jih do konca aprila vrnilidavčnim uradom. Vročaprodajajekla Dvakrat novina železnici Lansko leto bo v zgodoviniSlovenske industrije jekla(Sij) gotovo eno prelomnih.Vlada je namreč v začetkumarca 55,35-odstotni delež tedružbe, ki je bila v večinskidržavni lasti, za 105 milijonovevrov prodala ruski skupiniKoks, čeprav so malidelničarji protestirali (nafotografiji). Burna razprava o prodaji Sija pa se je začela šeledeset mesecev poprivatizaciji, koje državnizbor na predlog Sodalnihdemokratov obravnavalspremembe privatizacijskegazakona in ko se je izkazalo, daje Sij lani dobiček skorajpodvojil. Očitki gledeprenizke kupnine, domnevnekorupcije, škodljivosti poslaipd. so kar deževali.Gospodarski minister AndrejVizjak je vse očitke javnozavrnil in, da bi pomirilduhove, napovedal razkritjekupoprodajne pogodbe. Novega direktorja imajo spettudi na Slovenskihželeznicah, kjer so ob obilniračunovodski telovadbi inprodaji zemljišč leto zaključilitik nad vodo. V leto 2007 je SŽ sicer pripeljalo poslovodstvobrez prvega moža; PeterPuhan je bil nato svlakovodjaeno samo poletje«, ko pajeodšel na Delo, so iz javneagendje za železniški prometna hitro potegnili TomažaScharo. Slovensta tunzem sta vprejšnjem letu zaznamovalipredvsem njegova novapodoba in - identiteta.Slovenija (in zatorej tudislovenski turizem) imanamreč od lanskeganovembra novo znamko, ki jobo v prihodnjih letihposkušala čimbolj uveljavitivsvetu. Igra zlasti na čustva inčute, s sloganom in logotipom1 feel Slovenia oziromaSlovenijo čutim. Turizem jebil prvi, ki je stopil pred svet Telekomjeprevzel Najdi.si InfladjajeušlazvajetiAprila lani so cene v Slovenijizačele nezadržen poletnavzgor. Vladni Umarje šespomladi napovedoval, da bov letu 2007 medletna inflacija 2,5-odstotna, nato jo je julijazvišal na 3,2 odstotka, vjesenski napovedi na 4,3odstotka, nazadnje pa se jeletna inflacija v Slovenijipovzpela na 5,6 odstotka injebila s tem daleč najvišja vobmočju evra. V informacijski tehnologiji(in elektronskihkomunikacrjah) sta že vsajleto dni najbolj modni besedikonvergenca in vsebine. Lanijunija sta nedvomnoprispevali k Telekomovemuprevzemu tričetrtinskegadeleža v podjetju Interseek, kiupravlja internetni iskalnikNajdi.si, še vedno najboljobiskano slovensko spletnostran. Novih vsebin alisinergijskih učinkov pol letapo izpeljavi posla sicer še nizaznati. TreslajemrzlicaQ Skandal, kije zaznamovaldogajanje nakmetijsko-veterinarskempodročju, je bilo razkritjeokužbe dijakov srednjeveterinarske šole in tudištudentov veterinarskefakultete z mrzlico Q medopravljanjem prakse naposestvu Vremšica v lastiveterinarske fakultete.Škandaloznoje bilo ravnanjeodgovornih na fakulteti in naveterinarski upravi obbolezni, ki se z živali prenašana Ijudi in za katero je javnost izvedela dokaj pozno in še tozgolj zaradi razkritja starševobolelih dijakov. Vzajemnaali Jaklič po Jakliču Maja lani na] bi se uresnicilaže leta 2006 napovedanazdružitev dveh velikihzavarovalnic: Vzajemne inAdriatic Slovenice (AS). Atemu združevanju, ki se jebilo razumljeno tudi kotprecej izviren način privatizacije Vzajemne znjenimi skoraj milijonzavarovanci pod vodstvompredsednika uprave MarkaJakliča, sta se upirala Agencijaza zavarovalni nadzor inminister za zdravje AndrejBručan, ki mu je bilonaloženo, da pripraviposeben zakon zapreoblikovanje Vzajemne. Ačetudi se je Vzajemna potemodpovedalazdružitverio-preoblikovalskiskupščini, sobili predsedniškidnevi Marka Jakliča šteti.Zato, ker se je Jaklič upiralobvestiti vse svojezavarovance o tem, da jekončana tudi že predasovskaprivatizacijska zgodbaVzajemne, pri katerijeVzajemna svojim skorajmilijon zavarovancem odprlaposebne osebne račune,nekakšne lastninskecertifikate. Marko Jaklič jenazadnje popustil in sesvojemu nadzornemu svetupustil razrešiti. A postal jesvetovalec nove uprave, takorekoč Jaklič po Jakliču. V Šentvidu so prevrtaliOsnovni predorski cevi podŠentviškim hribom je dvorniSCT sicer izvrtal, promet po5,5-kilometrskemavtocestnem odseku medŠentvidom in Kosezami pa obkoncu leta 2007 kljubdrugačnim napovedim,željam in rotenju še ni stekel.V Darsu so vse leto opozarjali,da država (okoljskoministrstvo) še ni sprejela vsepotrebne dokumentacije za predorski izvozno-uvoznirampi na Celovško cesto in dazaradi dolgotrajnega sistemajavnega naročanja še nisooddali elektrostrojnih del, arešitvi sta prišli prepozno.Tako za uporabnike kot zaposlovodstvo Darsa.Predsednika in clana upraveRajka Siročiča in AbdonaPeklajaje prometni ministerzamenjal na jesen, medrazlogi pa je bil tudi Šentvid. Slovenijo čutim Poroka v barvah Drago žito,draga hrana Merkur so prevzeli Poleti sta za presenečenjeposkrbela »premazarja«Helios in Belinka, ki stasporočila, da si Helios pripajaBelinko. Lastniki - v obehpodjetjih je imel največjidelež Zvon Ena Holding - sovsak na svoji skupščiniglasovali za povezavo.Delničarji Belinke so za 43,5svoje delnice dobili enoHeliosovo. S pripojitvijoBelinke je kHeliosu prišlo 625zaposlenih, 339 iz beograjskeDuge, ki jo je Belinka kupilaleta 2005. Duga je Belinkipovzročala izgubo. Zetev in odkupne cene zita, kiso se skorajda dnevnospreminjale, so napovedaletakrat še nepredvidljivo rastcen surovin, v nadaljevanjujpa tudi neizbežne jesenskepodražitve hrane. Dražjamoka, kruh, meso, mleko,jajca, pijače so ob infladjskihšokih povzročili pravo malovojno v trikotniku obtoževanjmed proizvajald,predelovalci in trgovci, kdo jenajvečji krivec za draginjo. Med najodmevnejsimi,predvsem pa za nadaljnjegospodarsko in političnodogajanje usodnejšimidogodki v letu 2007 je bilmenedžerski odkupMerkurja. Merfin, dmžba vlasti menedžerjev Merkurja,je skupaj s štirimi največjimilastniki Merkurja ustanovilholding in ta je objavil pod okriljem nove znamke - znovim nagovorom in novoidentitetno barvo, zeleno (zamnoge sicer z nekolikanjnenavadnim olivnimodtenkom); na mednarodnilondonski turistični borzisredi novembra lani.Umirjeno, ne v slogu velikegapoka, kot so sprvanapovedovali pristojni zalondonski nastop. Petroljeprevzemal Istrabenz prevzemno ponudbo za večkot 520 milijonov evrovvredno podjetje. Za delnico -pred javno ponudbo je imelMerfin 49,3-odstotni deležMerkurja, s partnerji izkonzorcija skupaj pa78,5-odstotnega - so ponudili405 evrov. Delničarji soponudbo sprejeli skoraj vceloti, menedžerji pa so prekMerfina postali lastniki blizu65 odstotkov dmžbe. Petrolov prevzem Istrabenzaje vjavnosti sprožil precejrazlične odzive, pa tudivprašanje, kako bo lastniškopovezovanje nekdanjihkonkurentov vplivalo na ceneplina na domačem trgu. Obepodjetji skupaj namrečobvladujeta zajeten deleždomačega plinskega trga, zatoje opozicija že naslovila nagospodarskega ministraAndreja Vizjaka vprašanje, alibodo račun tovrstnihlastniških povezav na koncuplačali potrošniki v oblikipoložnic. Prvi mož PetrolaMarko Kryžanowski pravi, daso strahovi o morebitnemmonopolu odveč, si pa sevedaželi, da bi porabniki poslejprejemali »na dom le enopoložnico za elektriko, plin inbencin, na kateri bi pisaloPetrol«. DSU ni bila likvidirana Sodu in Kadu pa se je sredilanskega leta pridmžila še enedržavna lastnica podjetij, to jeDSU, družba za svetovanje inupravljanje, sicer naslednicaSlovenske.razvojne družbe.Vlada je namreč sredi poletjalani nepričakovano ustavilalikvidacijo DSU, ki je bila v tem postopku od oktobra2006. Kot je poznejepojasnila, so »ocenili, da jepodjetje kompetentno zaizvajanje svojih dejavnosti«.Poleg obstoječih nalog pa so jizaupali še za zagotavljanjenepremičnin za državneorgane. Najboljša e-uprava? Za turistične naložbe145 milijonovZ novim razpisomministrstva za gospodarstvoza sofinanciranje naložb vturistično infrastmkturo vfinančnem obdobju2007-2013 so od skupaj 145milijonov evrov že razdelili50 milijonov, in sicer med 23investitorjev. Kar nekaj (ne)uspehov je lanidoživela e-država. Za topodročje izjemno zagretiminister Gregor Virant selahko od konca poletjapohvali, da je slovenskae-uprava med vsemievropskiini dmga najboljša.Medtem mu je skupaj ssodelavci tudi uspelo dodelatinekaj obstoječih storitev in napovedal je še veliko novih.A doživel je neuspeh priprojektu e-volitev.Koalicijske stranke so mujasno dale vedeti, daglasovanju po internetunasprotujejo, zato je ministerpredlog brez posebnegapompa pospravil v predal,kjer čaka na boljše (politične)čase. Prav tako precejneopazno je sredi septembrazačela veljati obveznahramba prometnih inlokadjskih podatkov (dataretention), za zdaj za klice vstacionarnem in mobilnemomrežju. Nagraditi delavce,motivirati volivce Še sredi lanskega poletja nibilo prav nič gotovo, da boSlovenija kmalu dobila zakono finančni udeležbizaposelnih pri dobičkupodjetij, a je jeseni pripravatega zakona očitno postalaena prednostnih nalog vlade.Videti je bilo, da jo je dodatnopospešila tudi novembrskastavka slovenskih delavcevna eni strani, na dmgi paseveda poročila o velikihdobičkih podjetij, ki so si jihdoslej delili le delničarji inozek menedžerski krog. Vlada v sporu sPivovarno Laško Vojna napoved je prišla izurada za varstvo konkurence,ki je tik pred iztekom letazoper pivovarno Laško innjene odvisne družbenapovedal nekaj ostrihukrepov in jim, med drugim,prepovedal razpolagati zdelnicami Mercatorja. Koneclanskega leta pa so zaznamovala tudi ugibanja,ali vodstvo Pivovarne Laškopod taktirko Boška Šrotasnuje menedžerski odkup. Vpivovarni so takšno možnostodločno zanikali, v poslovnijavnosti pa prevladujedomneva, da naj bi Boško Šrotprek prijateljskih družb žeobvladoval več kot polštajerske pivovarne, zato muformalnega prevzema niti nitreba napovedati. Presenetimo cene Nova mettakonkurence Skozi vse leto smo Slovencine prav uspešno brzdali ceneživljenjskih potrebščin. Ko sozačele uhajati z vajeti inprehitevati maastrichtskamerila, je finančni ministerAndrej Bajuk najel Zvezopotrošnikov Slovenije, da posvojih močeh bedi nadnesorazmernimipodražitvami, tako kot je touspešno počela meduvajanjem evra. Akcija ZPSPrecenimo cene je bilaizjemno odmevna; ne zato,ker bi odkrila toplo vodo(pokazala na krivce), ampakkerje razgibala možganskevijuge tistih, ki so izdelkeponujali in jim je Breda Kutinstopilana žulj, pa tudi glavepotrošnikov, ki so se začelispraševati denimo, koliko vresnici kje stane kilogramkruha. Dmgi vladni minister Andrejpa je sklenil poprijeti nadrugem koncu ter vpregelnove kadre v »svoj« urad zavarstvo konkurence, saj jeeden od krivcev za inflacijotudi nekonkurenčen trg. Namesto preblagega varuhakonkurence AndrejaPlahutnika je za šest mesecevimenoval vršilca dolžnostidirektorja urada Janija Imamo tajkune! Sorška. Soršakje takoj začelvrsto postopkov, v katerihpreiskuje lastniške deleže inravnanje dmžb okoliPivovarne Laško, največjihtreh trgovcev ter medijskihhiš Delo in Večer. V letu 2007 je v slovenskogospodarstvo z velikozačetnico zašla tudi besedatajkun, predvsem pa si gabomo zapomnili kot leto, vkaterem je nastal spor medvlado in pivovarno Laško, kiobvladuje pivovami Laško inUnion, Radensko, časnikaDelo in Večer, je tudipomemben lastnik vMercatorju in še bi lahkonaštevali. Zato, da bipreprečili val menedžerskihodkupov - Merkurja pač nibilo več mogoče ustaviti,napovedovali pa so se odkupidrugih velikih podjetij -, jevlada na hitro predlagalaspremembo zakona obančništvu, zakona oprevzemih, z istim namenompa naj bi prikrojili tudidavčno zakonodajo, zakon ogospodarskih družbah itn. Megaigralnicase odmika Po živahnem letu, ko sopredstavniki Harrah'sEntertainment večratobiskali Slovenijo, kjernameravajo skupaj s Hitompostaviti veleigralnico, sečedalje bolj se zdi, da seuresničitev igralniškegasredišča v takšni obliki, kot jebila dolgo napovedovana, boljin bolj odmika - kot je slišatineuradno, predvsem zato, kerse partnerja ne moretadogovoriti o tem, kateri naj biimel prevladujočo vlogo vnovi skupni družbi. Partnerjasta napovedala, da bostapogajanja nadaljevala, čepravse je veljavnost pisma onameri iztekla že sredidecembra. Vprašanje pa je, alibodo po tolikšnem času»niča«, kot se je pred časom všali izrazil eden naših sogovornikov, pogovori splohpripeljali do kakršnih kolikonkretnih rezultatov. NKBMjerazveselila državljane Vladaje decembra za dobrih300 milijonov evrov prodala49-odstotni delež vmariborski banki in za topožela tako pohvale kot tudištevilne kritike. Kupci so bilizadovoljni, saj se je cenabančne delnice v nekaj dnehpovzpela s 27 na več kot 40evrov, po drugi strani pa kaže,da je država banko prodalaprepoceni, še zlasti tujimskladom, ki so delnice že zdobičkom prodali,prikrajšane so se počutili tudištevilni domačiinstitucionalni investitorji, kidelnic niso mogli kupiti.Delna prodaja NKBM takopušča odprtih velikovprašanj: kaj bo z nujnodokapitalizacijo banke, zakajdržava nazadnje ni večpredvidela strateškegainvestitorja, ki bi kapitalskookrepil banko, in kdaj bosledila druga fazaprivatizacije. Ločitev še pred porokoLeto 2007 je zaznamoval tudipropad enega največjihposlov v času Janševe vlade,povezovanje IjubljanskegaPetrola in ruskega naftnegapodjetja Lukoil. S tem je padlav vodo tudi ustanovitevskupnega podjetja na Telekomje bil naprodaj območju nekdanjeJugoslavije, kjer sta dnižbiželeli povezati svojebencinske servise, ne pa tudisodelovanje pri nabavinaftnih derivatov, saj je Petrolz rusko družbo sklenildolgoročno pogodbo o nabavite surovine. Osem odstotkovturistov več Zlata kura državnihfinanc (zainvesticije v infrastrukturo,recimo) je v resnici škrjanček- zaščitna ptica slovenskegaTelekoma. Ta se je lanikončno opazneje geografskorazširil: ob nakupu poloviceGibtelecoma so bile vse močiusmerjene vjugovzhodnoEvropo, v središču pa je biloKosovo, kjerje Telekom (no,pravzaprav prodorniMobitel) skupaj stamkajšnjim hčerinskimpodjetjem Ipko dobil licencoza gradnjo drugega omrežjamobilne telefonije GSM in gapred koncem leta zelouspešno že tudi zagnal. Vozadju pa je ves čas počasizorela privatizacijaTelekoma. Prav v teh dneh seodloča, ali bo država49-odstotni delež prodala - inzaslužila 1,3 milijarde evrov. Po podatkih republiškegastatističnega urada za prvihenajst mesecev prejšnjegaleta (za vse leto bodopripravljeni šele konec tegameseca) so v slovenskihturističnih namestitvenihzmogljivostih našteli okoli 2,5milijona gostov ali osemodstotkov več kot v tem časupredlani in blizu 7,8 milijona prenočitev ali sedemodstotkov več kot leto prej.Tujcevje bilo devet odstotkovveč, toliko več so ustvarilitudi prenočitev. Slovenskiturizem bo torej v prvem letusedanjega razvojnega načrta(2007-2011) le-tega očitnopresegel v predvideni letnirasti števila turistov innjihovih prenočitev (šestodstotkov več prihodov inštiri odstotke več prenočitev).SlLVA ČEH, MAJDA DODEVSKA,KATARINA FlDERMUC, MAJAGRGIČ, MATEJA GRUDEN,BOŽENA KRIŽNIK, MlHAJENKO,MATJAŽ ROPRET, ALEŠSTERGAR, MARJETA ŠOŠTARIČ,VANJA TEKAVEC



Medij: Delo - FT
Avtorji: Čeh Silva,Fidermuc Katarina,Grgič Maja,Gruden Mateja,Dodevska Majda,Križnik Bož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 07. 01. 2008
Stran: 4