MATEJ PIRC (predsednik uprave SDH-ja): Moramo pa se zavedati, da pri strateških naložbah ni edino merilo maksimizacija donosa. 
ŠTOR: Neuradno naj bi sklad Apollo ponudil za banko nekaj več kot 200 milijonov evrov, kar se zdi precej malo glede na to, da smo NKBM davkoplačevalci v zadnjih letih vložili več kot milijardo evrov. 
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih delničarjev): Nova KBM je prekapitalizirana. To ponovno pomeni neposredno to, da lahko iz te banke njen kupec pri teh pogojih, ki so danes znani, vzame sredstva celotne kupnine, ki je ponujena, neposredno ven, pa mu bodo še vedno ostale vse obveznice Republike Slovenije v tej banki, vse terjatve iz naslova, prenesene torej tudi na DUTB in nenazadnje sama banka z nepremičninami. 
ŠTOR: Eno ključnih odprtih vprašanj pri prodaji naj bi bilo povezano z lastniki podrejenih obveznic. Ustavno sodišče bo odločilo, ali je bil njihov izbris konec leta 2013 protiustaven. Kdo bi v primeru za lastnike obveznic pozitivnega izhoda odgovarjal za odškodnino v višini 60 milijonov evrov?
MATEJ ŠIMNIC (Alta Invest): Kakršnakoli ta odločitev že bo, bi po zakonodaji, ki je bila v takratnem času sprejeta, morala pač to škodo nositi država oziroma centralna banka, ne pa torej novi lastnik. 
ŠTOR: Kupoprodajni dogovor še ne pomeni končne prodaje. Tej bodo morali zeleno luč prižgati še uprava in nadzorniki SDH-ja. Dokončna odločitev pa bo glede na politično razsežnost prodaje najverjetneje v rokah slovenske vlade. Nova KBM bi morala biti po zavezah, ki jih je država dala Bruslju, prodana letos. Še en prekinjen postopek pa bi ceno, tako kot smo to videli pri dolgotrajni prodaji Mercatorja, zagotovo le še dodatno znižal. 
BERGANT: No, sicer pa je mariborska banka, vse odkar njene delnice kotirajo na borzi, doživljala strahovite pretrese. Najbolj so jo prizadele številne nasedle naložbe, čeprav so vodstva banke tudi v kriznih časih prikazovala dobiček, so slovenska država oziroma davkoplačevalci, kot smo videli, vanjo vložili čez milijardo evrov. Še več o tem pa Timotej Semenič.
TIMOTEJ SEMENIČ (novinar): Takšne vrste so se leta 2007 vile pred bančnimi okenci. Več kot 95.000 delničarjev je verjelo obljubam in ure čakalo na vpis delnic. Kupovali so jih po 27 evrov, a njihova vrednost je po nekaj letih skopnela na le 65 centov. 
RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva Mali delničarji Slovenije, 8.9.2012): Seveda smo žalostni, če ne celo opeharjeni, ker smo verjeli v to banko. 
SEMENIČ: Banka je ugled in zaupanje izgubila tudi s številnimi nasedlimi naložbami v gradbena podjetja. Uprava pod vodstvom Matjaža Kovačiča naj bi kredite podeljevala brez jamstev. Avgusta 2012 so kriminalisti potrkali na njegova vrata. Nadzorniki naj bi banko oškodovali za 6 milijonov evrov. 
MATJAŽ KOVAČIČ (nekdanji predsednik uprave NKBM-ja, 18.11.2014): Mi smo imeli možnost samo, da ali pošljemo klienta v stečaj ali pa poskušamo, bi rekel, z reprogramom, s tem reprogramiranjem oziroma drugačnim restrukturiranjem tega kredita. Banka se ni izpostavila niti za en dodaten evro. 
SEMENIČ. Takšnih slabih kreditov se je nabralo za kar milijardo evrov. Slabe odločitve vodstva pa so morali plačati še davkoplačevalci. Banko so dokapitalizirali kar petkrat in vanjo vložili 1,2 milijardi evrov. Dodatnih 47 milijonov evrov so morala leta 2011 v banko vložiti še državna podjetja Eles, GEN in Pošta Slovenije.
DAGMAR KOMAR (Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, 17.4.2014): Je agencija tista, ki mora delovati v duhu zaščite državnega premoženja. Ocenjujemo, da smo delovali korektno, strokovno in v korist države. 
SEMENIČ: Konec leta 2013 je sledil nov šok. S poslednjo dokapitalizacijo država izrine 97.000 delničarjev, ki ostanejo praznih rok. 
Dr. PETER GLAVIČ (Civilna iniciativa izbrisanih malih delničarjev): Zdaj se bo čez nekaj let zgodilo podrobno kot pri tajkunih. Ugotavljali bodo, da smo imeli neke izdajalce, ki so uničili ne samo premoženje delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, ampak ki so uničili neko nacionalno premoženje. 
SEMENIČ: Nujno potrebne racionalizacije poslovanja se je marca 2012 lotil Aleš Hauc. Očitali so mu številne kadrovske pretrese. Ob skoraj 870 milijonov evrov težki dokapitalizaciji je banka lansko leto zaključila s 36 milijoni evrov dobička. 
BERGANT: Z nami je finančni analitik, gospod Simon Mastnak iz skupine Alta. Dober večer. Zdaj, dogovor o prodaji naj bi bil blizu, čeprav je do potrditve posla še vedno daleč. Če bi država Novo NKBM zares prodala za približno 200 milijonov, kako bi to lahko razumeli nič hudega sluteči državljani. 200 milijonov za državno banko, ki je, kot smo slišali, menda prekapitalizirana, očiščena večinoma slabih terjatev, iz katere so bili iztisnjeni mali delničarji in lastniki podrejenih obveznic. Te bi poplačala država. Je kupnina 200 milijonov evrov za tako banko ustrezna?
SIMONMASTNAK (Alta Invest): Ja poglejte, že ko smo se pogovarjali o tem, da bo država dokapitalizirala banke in da jih bo potem morala zaradi odločitve Evropske komisije kmalu zatem prodati, smo nekateri opozarjali na to, da se seveda transakcije z bankami ne dogajajo po knjigovodskih vrednostih, kar takoj in neposredno pomeni, da tisti denar, ki ga bomo vložili v banko, nikakor ne bomo mogli dobiti nazaj. Torej ključno vprašanje je tukaj, ali je bilo izbrano reševanje banke takrat pravilno ali ne in seveda iz tega vidika je danes zelo lahko biti pameten. Sigurno je bilo na mizi še nekaj drugih rešitev, kot je bila recimo tudi sprejeta na Cipru, kjer so drugo največjo banko v bistvu razformirali in dober del pripojili k največji banki. Ampak država se je takrat odločila za takšen način reševanja in to, kar danes vidimo, je v bistvu samo posledica tiste odločitve. Da veliko potencialnih kupcev ni, je bilo takoj jasno. Glavni razlogi pa so v nekaterih trditvah, ki niso ravno točne, ki ste jih navedli. Da je banka prekapitalizirana zelo verjetno ne drži. Namreč kapitala ima toliko, kot ga od nje zahteva Banka Slovenije, ta pa ga od nje zahteva na podlagi stres testov. Stres testi pa ocenjujejo, koliko kapitala banka mora imeti, da preživi najhujše šoke v gospodarstvu. Zdaj pa, Catch 22 te zgodbe pa je, da eden najhujših slovenskih šokov se dogaja ravno zaradi lastništva države v državnih bankah. Kar pomeni, da vsaj v teoriji, ko prodamo državne banke, bi morala vsaj teoretično tudi zahtevana raven kapitala v teh bankah se znižati, vsaj skozi čas. Kar pomeni, da potem pa dejansko bodo potrebovale manj kapitala. 
BERGANT: Se pravi kavelj 200 milijonov. To ste razložili. 
MASTNAK: Točno tako. 
BERGANT: Zdaj, za NKBM se potegujeta dva kupca. Prva je madžarska banka OTP, nekdanja nacionalna hranilnica, ki sicer deluje v devetih državah srednje in vzhodne Evrope. Vidimo, da večji del lastništva je zelo razpršen na Madžarskem. Državni delež je zelo majhen. Večji je tuja last, neznanega je zelo malo. In če gremo naprej, kdo so največji posamični delničarji, recimo družina Megterja Rahimkulova, Tatara iz Rusije, ki je obogatel tudi kot sodelavec Gazproma. Potem madžarski MOL, naftna družba, francoska zavarovalnica in ameriški sklad. Kakšna je ta banka, ki je eden izmed možnih kupcev NKBM-a?
MASTNAK: Gre za klasično tako imenovano …(nerazumljivo, manjka beseda) banko, se pravi banko, ki večino svojega poslovanja usmerja proti, kot bi mi rekli gospodinjstvom. Se pravi ni investicijska banka, ki bi se večinoma ukvarjala s prevzemi, s svetovanjem in podobnimi stvarmi, ampak v bistvu večino svojega posla dela s samim prebivalstvom. 
BERGANT: Zdaj, verjetnejši kupec je ameriški kupec Apollo Global Managment, ki je bistveno večji. Vendar zanimivo, da banke pa v njegovem portfelju niso v ospredju. Tukaj vidimo, upravlja s 164 milijardami dolarjev, kmalu bo to približno enako milijard evrov premoženja. Zanimivo pa, da pa največja vlaganja ima, to bomo videli naslednji, v trgovini, logistiki, turizmu in zabavi, ukvarjajo se s proizvodnjo aluminija, založništvo, nepremičnine. Bank tukaj ni. Kaj nam lahko poveste o Apollu?
MASTNAK: Apollo je predvsem v svetu private activity, oziroma skladov zasebnega kapitala znan kot igralec, ki ima rad zgodbe, ki so v težavah. Se pravi, kupuje podjetja, ki so v težavah in jih poskuša prestrukturirati in nato prodati. Tudi zaradi tega seveda ne vidite tukaj neke čisto ozke sektorske usmeritve, ampak kupujejo pač podjetja v različnih sektorjih, kjer vidijo priložnosti. In sigurno, da so v NKBM-ju takšno priložnost prepoznali, ampak seveda samo pod določeno ceno. Ne smemo pozabiti še dva druga dejavnika, ki nižata ceno NKBM-ju. Eno je v tem, pravite, da so očiščeni slabih terjatev. V resnici jih imajo še vedno v svojih bilancah skoraj četrtino vseh kreditov tudi po selitvi na slabo banko. In drugo seveda je, da slovenski bančni trg kot panoga pač ni najbolj privlačen trenutno. Vsi se pogovarjamo o tem, da se bodo morala slovenska podjetja razdolžiti. Kaj pa to za banko pomeni, katere osnovni posel je dajanje posojil, seveda, da bodo imele manj posla. In na drugi strani zahteva še Banke Slovenije po relativno visokem kapitalu, pomeni, da bo donos na kapital zelo, zelo težko ustvariti. In zaradi tega seveda je ponudba za takšno banko pa nižja od tega knjigovodskega kapitala, kot ga ima v bilanci. 
BERGANT: In še zadnje vprašanje, da razložite našim gledalcem. Vprašanje recimo za 200 milijonov dolarjev. Po kakšnih kriterijih se odloča prodajalec, torej slovenska država?
MASTNAK: Glede na to, da je banka v prestrukturiranju, ki je bilo potrjeno tudi s strani Evropske komisije in da je Evropska komisija eden od močnih kriterijev, ki jih uporablja, je, da ne dovoli nobenih nedovoljenih državnih pomoči pri takih postopkih, sem prepričan, da bo cena tista, ki bo edina in ključna pri odločanju. Kar je konec koncev tudi edino fer, ker pri tako imenovanih mehkih kriterijih imata že dva človeka lahko popolnoma različne poglede, dva milijona ljudi pa sploh ima lahko zelo različne. 
BERGANT: Se pravi, na koncu bo odločila končan ponudba. 
MASTNAK: Absolutno. 
BERGANT: Gospod Mastnak, najlepša hvala za pojasnila in pogovor. 
MASTNAK: Hvala za povabilo. 

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Štor Marko,Semenič Timotej
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 12. 03. 2015 
Termin: 22:09
Trajanje:12