prodajaMaksimebrezmaksimizacijedobička Tomaž Subotič__________ financeiglfinance-on.net Prvega novembra letos je minilo 15 let od začetka privatizacije državnega premoženja na Češkem. Vaclav Klaus, kije bil takrat minister za finance v skupni državi Čehov in Slovakov, pravi, daje šlo za nujen proces, ki je omogočil privatizacijo 1.492 državnih podjetij. Zasebno lastništvo do takrat na Ceškem m obstajalo, vsa podjetja so bila po zakonu državna. Na Češkem se je v privatizacijo vključilo 426 privatizacijskih skladov. Toje presenetilo tudi avtorje »kuponove privatizace«.
Državljani so tako kar 72 odstotkov svojih kuponovvložili v investicijske sklade. Donosi iz tisoč čeških kron vrednegakupona, ki gaprejel vsakpolnoletni državljan, pa so bili največji ob vložitvi kupona v proizvodna podjetja. Glavni razlog za nizko donosnost vloženih sredstev v investicijske skladeje predvsem to, do so številni skladi pozneje z različnimi preobrazbami in pravnimi preoblikovanji oškodovali svoje delničarje. Najbolj znan primer oškodovanja malih delničarjev so harvardski skladi oziroma Viktor Koženy. Pirat iz Prage, kot so gapoimenovali zahodni medijije s svojimi skladi okradel več desettisoč malih delničarjev. (Češka država ga je sicer tožila m zahtevala njegovo izročitev, saj je tudi irski drzavljan, toda roka pravice ga je ujela šele ob pomoči ZDA.) Ceški model privatizacijeje potekal časovno pred našim, vsebinsko paje bilo kar precej razlik. Razlike o ocenjevanju uspešnosti enega ali drugega modela sobile že takrat. Spominjam se, kako sva imela s profesorjem Mencingerjem več dialogov o tej temi. Takrat so nas številni ekonomisti iz Svetovne banke, ki sploh niso vedeli, kje leži Slovenija ali Madžarska, skušali stlačiti v isti koš. Tuje bil posebej priljubljen Jeffrey Sachs, kije želel uveljaviti kar enoten model za vse pokomunistične države. A razlike med posameznimi državami, ki so prešle iz komunizma v kapitalizem, so bile velike. Glavna značilnost privatizacije v Sloveniji je vsekakor njena dolgotrajnost. Nobena država se ni umikala iz gospodarstva tako dolgo. Madžari so tako na primer izvedli prodajo državnega premoženja investitorjem po enostavni metodi, kdo več plača. Denar iz privatizacije pa uporabili za odplačilo državnega dolga in nižjo davčno obremenitev svojih državljanov. Ta metoda tudi minimalizira možnost politične korupcije, saj je merilo prevzema podjetja znano. V svojem prispevku Kdo je »luzer«? sem zapisal, da čarobna formula 26xy ne obstaj a. Lastnina- pogojje sevedaučinkovitost in donosnost - domačih vlagateljev ni škodljiva. Pogoj paje, da za njimi ne stoji država. Jože P. Damijanje predveč kot letom in pol zapisal, daje »takšna prisotnost države v gospodarstvu, kot smojo ustvarfli v zadnjem desetletju, škodljiva, in državo ter njene paradržavne sklade je treba čim prej umakniti iz gospodarstva, da ne bi naredili še več podobne škode«. Zadnji primer, ko se nista ne Kad ne Sod na škodljivo prodajo odzvala s sklicem izredne seje nadzornega sveta ali izredne skupščine, dokazujeta, davlada govori eno, dela pa drugo. V prejšnji kolumni sem zapisal, da politika ni več orodje za dosego teritorialne premoči, temveč danes želi »zmagovati« na področju rasti blaginj e svoj ih državljanov. Naslovkolumneje bil Manj »nacionalnih« in več podjetniških interesov. Zal pa zadnji dogodek ob prodaji deleža Istrabenza v Maksimi govori drugače. To drži predvsem z vidika umika države iz gospodarstva. Zadnji prevzem Maksime zbuja upravičene dvome o izpolnjevanju obeh omenjenih pridevnikov. Teoretično je sicer možno, da je uprava Istrabenza prodala delež pod tržno ceno, ker so jo vodili drugi interesi kot maksimizacija prodajne cene svojegadeleža. Todavtemprimeru bi se morali takoj odzvati nadzorniki, predvsem direktor Kada, Idje član nadzornega sveta Istrabenza. Če je bil delež prodan pod ceno, gre za oškodovanje delničarjev. In to je resna zadeva. Silvester Šurla je v Magu zapisal, da bi male delničarje morali zaščititi že medvladavino LDS. To drži. Ne drži pa, da poskus urejanja problematike danes spominja na zvonjenje po toči. Vlada ima vse instrumente, da prepreči oškodovanje delničarjev, le voljo in željo morata imeti. Primož Cirmanje v odličnem komentarju z naslovom Igor Bavčar, d. d., nakazal možne tri scenarije razlogov za pasivnost državhih nadzornikov. Upam, da bodo javnost in predvsem mediji stvar nadzirali neodvisno od politične pripadnosti. Gre namreč zapolitično higieno, od katereje dolgoročno odvisnatudi konkurenčnost Slovenije. Peter Antuno.vičje v svojem odličnem komentarju v Financahjulija letos zapisal, daje posebej skrb zbujajočaugotovitev, da države z velikim deležem v lastništvu bank pozneje zaostajajo pri rasti bruto nacionalnega dohodka na prebivalca in produktivnosti. Svetovnabanka dodatno ugotavlja, da so banke v večinski državni lasti pri svojem poslovanju precej neučinkovite, saj imajo ponavadi majhen donos na delniški kapital, velik delež slabih dolgov in visoke stroške poslovanja. Nizek donos na delniški kapital in nizka dobičkonosnost pa sta prisotna tudi pri naših podjetjih, posebej tam, kjer država omogočaposredno upravljanje v škodo večine delničarjev. In zadnji primer prodaje deležev vMaksimijetak. Preprost izračun iz preglednice Maksiminega premoženja nam to nazorrro prikazuje. Osebno sem spremljal proces Mitalove prevzemne ponudbe zaArcelor. UpravaArcelorja se je prevzema branila zelo dolgo, na koncu pa v korist vseh lastnikov dosegla veliko višjo prevzemno ceno, kotjoje največji svetovni proizvajalecjekla ponudil največjemu evropskemuproizvajalcuvprviponudbi. Hitrost, s katero je Istrabenz prodalsvoj deležjebilapovsem nelogična. Žal je tudi dosežena prodajna cena v obratnem sorazmerju z dosežki uprave Arcelorija. Politika mora biti pri svojem upravljanju postena in strokovna. Zavedati se moramo, da se bodo vse napačne odločitve upravljavcev državnih skladov v prihodnosti pokazale v obliki višjih davkov in prispevkov. Ne nazadnje bodo oškodovani tudi javni uslužbenci, ki prispevajo sredstva v zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, s katerim si zagotavljajo dodatno starostno pokojnino. Oškodovanje paje resna zadeva. Privatizacija je bila političen proces oziroma odločitev. Potek in izbira poti bosta zato vedno imela nasprotnike in zagovornike. Ne more pa imeti zagovornikov nekaj, kar je v škodo večine. Razen, če niso zagovorniki vpleteni sami. • PREMOŽENJE MAKSIME HOLDINGA (7. NOVEMBRA 2006) Ime delnice Število delnic Delež v % Droga Kolinska 1.835.100 12,76 Istrabenz 1.032.000 19,92 Certa 285.296 12,61 GZS 134.919 35,52 ETI 59.662 11,97 Telekom Slovenija 51.201 . 0,78 Maxima Invest, 2.044 0,03 Pom-lnvest, 797 :5kupai ' , , 3.401.046 . 93.6 je da |e pod kcr s ® @ • ® ©
Medij: Finance
Avtorji: Subotič Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 17. 11. 2006
Stran: 12
