Žiga Peljko, KD Holding Dogajanje na obeh bosanskih borzahje v zadnjih mesecih sila nezanimivo.Borzni indeksi večinoma stopicajo namestu, borzni prometje nizek in leredke borzne zgodbe občasno pozivijoborzno trgovdnje. Ničdrugače ni bilovpreteklem tednu. VSarajevu sodomači borzni akterji z neverjetnomrzlico pričakovali prvo izrednoavkcijo, na katerije državaodprodala 12,08-odstotni deležsarajevskega špedicijskega podjetja Interšped. Začetna cena je znašala21,81 marke za delnico. Ob visokemzanimanju seje končna cenaoblikovala pri visokih 45 markah zadelnico. Celotna vrednost transakcijeje tako znašala relativnonepomembnih 850.000 mark.Bistvenoje predvsem to, da
sejepokazalo, daje takšen načinodprodaje državnih deležev lahkozelo zanimiv in donosen in da lahkov prihodnje pričakujemo mnogo večjein zanimivejše odprodaje državnihdeležev prek borze. Predvsem se velikošpekulira o nacinu privatizacijenajbolj dobičkonosnega podjetja vBosni in Hercegovini BH Telecoma.Federalna vladaje v minulem tednuocenila, da v tem trenutku nismiselno privatiziratitelekomunikdcijskega podjetja, saj naj bi bile neuradne ponudbe slabe,poleg tega pa tudi podjetje niustrezno pripravljeno na takozahteven projekt, kotje privatizacija.Predsednik vlade Nedžad Brankovičje še dodal, da mora vlada najprejnatančno preučiti, v katereinvesticijske projekte bi kanaliziralasredstva, zbrana s odprodajodržavnega deleza v Telekomu.Bosanski politiki se morda nezavedajo dovolj, kako njihova dejanja pozitivno ali negativnovplivajo na razvoj bosanskegakapitalskegd trga. Nenehnospreminjanje pravil terzelo nejasnain nepregledna privatizacija koristi leredkim interesnim skupinam.Pravzaprav lahko rečemo, daje bilo vzadnjem obdobju uporabljenih vBosni kar nekaj spornih privatizacijskih modelov. Večina njihje bila nepregledna ter brez ustreznezaščite malih delničarjev. FederalniAgenciji za privatizacijo je uspelo vprvi polovici letošnjega letaprivatizirati zgolj osem manjšihpodjetij v skupni vrednosti 2,5milijona evrov. Tovrstne marginalnezgodbe zares ne privabljajo tujihinvestitorjev, ki so nujno potrebni zanadaljnji razcvet bosanskegakapitalskega trga. Nenehnespremembe in privatizacijskenejasnosti kot v primeru podjetijEnergoinvest, Hidrogradnja, BHTelecom, Gacko, Rafinerija nafteBosanski Brod pa ne samo, da neprivlačijo vlagateljev, ampakjih zadaljše obdobje nepopravljivoodganjajo iz Bosne. Močno prisotnakorupcija prav tako ne koristi bosanski borzni zgodbi. Skrbzbujajočeje dejstvo, da Bosna tudiletos ne bo naredila nikakršneganapredka na korupcijski lestvici, kijovsako leto konec septembra objaviTransparency International. Tudiletos bo postavljena ob bok državam,kot so Armenija, Sirija, Tanzanija...To, da bodo cene na borzi rasle, jepovsemjasno. Interes je enostavnoprevelik in nedopustno bi bilo, da bise stvari sesule. Težjeje najti odgovor,kdaj bo bosanski borzni trgspetzanimiv in donosen. Vsekakor bodomorala podjetja poskrbeti za boljšeposlovne rezultate in za večjopreglednost svojega poslovanja,država pa za okolje, ki bo vsajpribližno primerno za velike tujeinvestitorje.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Peljko Žiga
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 09. 2007
Stran: 13
