TOREJ TAKO ZA VLADO, BANKO, VLAGATELJEKOT DRZAVNI PRORACUN, TO NE DRZI.NAJVECJI ZMAGOVALCI TAKO IMENOVANE LJUDSKEPRIVATIZACI)E SO IZBRANI DOBRO POUCENI VLAGA-TEL)I, MED KATERIMI PREVLADUJEJO INVESTICIJSKISKLADI. SE POSEBEJ SKLADI KD, Kl SO MED VSEMIDOMACIMI INSTITUCIONALNIMI VLAGATELJI DOBILINAJVECJI KOS POGACE. ZADOVOLJNIH JE LAHKO TUDI 109.627 MALIH VLAGATELJEV, SAJ LAHKO ZADELNICO NKBM NA BORZI (VSAJ ZA ZDAj) IZTRZIJODOBRO TRETJINO VEC DENARJA, KOT SO GA PLACA-LI DRZAVI. ZADOVOLJNA JE TUDI VLADA, Kl SI IZPROJEKTA NEDVOMNO OBETA POLITICNE TOCKE.KDO JE TORE1 PORAZENEC? V prvi vrsti banka. S prodajo je sicer pridobilamnozico lastnikov, a nobenega strateskegapartnerja s svezim kapitalom in razvojno vizijo.V drugi vrsti pa drzavni proracun, saj bi se obdrugacnern nacinu privatizacije vanj nateklovec denarja, viadi pa bi tako na razpolago osta-lo vec sredstev za tekoce poslovanje, se zlasti zapokrivanje narascajocih stroskov zdravstvene inpokojninske blagajne. Lahko bi torej rekli, da soposredno porazenci vsi drzavijani, posebej tisti,ki se za nakup delnic niso odiocili.Ni najvecji problem, da je viada dobro poucene viagatelje izbrala skrajno subjektivno, nepre-gledno in celo v nasprotju s predlogom privati-zacijske komisije, da je mimo predloga te komi-sije dolocila razmerj'e med domacimi in tujimidobro poucenimi viagatelji, da je delnice takomalim kot dobro poucenim viagateljem proda-la po skoraj cetrtino nizji ceni öd tiste, ki je bilana borzi dosezena ze prvi dan trgovanja, da jepomemben del bancnega premozenja prodalatujim skladov sumljivega izvora, ki so registri-rani v off-shore oazah in ki verjetno ne ustreza-jo merilu o zagotavijanju dolgorocne lastniskestrukture, ali pa da med fizicnimi lastniki najdemo tudi predsednika privatizacij-ske komisije dr. SASO PRELICA ter cla-na iste komisije LUKO VESNAVERJA, kije vpisal celo najvisji mozni znesek50.000 evrov.Tega nakupa si ni upal privoscitiniti minister za finance ANDREJ BA-JUK. Pred dnevi je na vprasanje, alije pri privatizaciji NKBM sodelovalkot viagatelj, odgovoril: "Ne kupujemin ne prodajam. Vsak financni mini-ster ima vec informacij kot drugi via-gatelji, in ce bi bil lastnik delnicNKBM, bi bilo to neeticno." Ce se je to-rej naiozbi zaradi eticnih pomisle-kov v loku izognil Bajuk, bi se ji morala s povsem istih raziogov izogni-ti tudi Prelic in Vesnaver.Gre torej za se en spodrsljaj, ki napostopek prodaje mece skrajno luc.A bolj kot sam postopek je motece,da sploh ni jasen cilj privatizacije.Nasprotno. Zdi se, da je bila privati-zacija druge najvecje banke v drza-vi namenjena zgolj sama sebi in po-pulisticnemu pridobivanju volilnihglasov, se posebej ker bodo mali via-gatelji tako imenovane bonus delni-ce (na vsakih deset delnic jim bo dr-zava eno podarila zastonj) dobili je-seni prihodnje leto, torej tik predvolitvami.POPULIZEM PRED EKONOMSKOLOGIKOZ ekonomskega vidika prvi cilj pri-vatizacije NKBM seveda ne bi smelobiti kupovanje volilnih glasov - pac pa povecanje ucinkovitosti in uspe-snosti poslovanja banke na dolgirok. Se posebej zdaj, ko se bancnisektor sooca s posledicami ameriskeposojilne krize in ko banke potrebu-jejo mocno financno injekcijo. Pomnenju dekana ljubijanske Eko-nomske fakultete in nekdanjega fi-nancnega ministra dr. DUSANA MRA-MORJA bi bilo pametneje, ce bi via-da do konca izpeljala prvotno idejoo oblikovanju sirse financne skupi-ne, sele nato pa bi sla v privatizaci-jo, saj bi tako dvignila vrednostNKBM. "Sama privatizacija bi moralaprinesti boijsi nadzor nad NKBM in skupino, kar bi bilo mogoce doseci lez ustreznimi strateskimi lasmiki, izbranimi med najboijsimi ponudniki takoglede cene kot glede ponujene perspek-tive in moznostmi dolgorocnega raz-voja. Samo na ta nacin bi drzava rea-lizirala ustrezno visoko ceno s premijoza nadzor, ki bi ponienila najvecjimozni iztrzek in z njim najvecje moz-no zmanjsanje drzavne zadolzitve, karje lahko drugi ekonomski cilj privati-zacije. Privatizacija NKBM ni siedila tejlogiki, saj oblikovanje financne skupi-ne ni bilo dokoncano in banka strates-kega partnerja ni pridobila, kar je po-siedicno prineslo tiidi nizji iztrzek.Hkrati pa privatizacija tudi ni prine-sla dodatnega kapitala v NKBM, karvse skupaj vnasa precejsnjo negotovostv njen nadaljnji razvoj. Z vidika jav-nih financ gre za vpliv neoptimalneprodaje na manjse znizanje drzavnega dolga, kot bi ga bilo mogoce doseä, inza vprasanje, koliko davkov bo dolgo-rocno placevala NKBM," navaja Mra-mor. Se bolj kriticen do viade je dr.JOZE MENCINGER z ljubijanskegaEkonomskega instituta. Preprican jenamrec, da je bila prodaja NKBMnepotrebna, celo skodijiva predsta-va za publiko. "Namesto prodaje bi seviada lahko odiocila za izdajo novihdelnic oziroma dokapitalizacijo, odvi-sno öd tega, koliko denarja NKBM rabiza sirjenje. Recimo deset odstotkov. Stem bi se deiez drzave avtomaticnozmanjsal. Lahko bi izbrala tudi kaksnokombinacijo in zmeraj prodajala po najvisji ceni, ki bi jo dobila. To bi lah-ko pocela postopoma, dokler {i ne biostal le kontroini delez." Da je bilviadni pristop napacen, je prepri-can tudi mag. MITJA GASPARI, nekda-nji guverner Bänke Slovenije: "Boijsain bolj razumna pot bi bila dokapita-lizacija, v prvem koraku z malimi via-gatelji do visine potrebnega dodatne-ga kapitala glede na srednjerocni na-crt razvoja banke, v drugi fazi pa sprodajo strateskemu partnerju za prev-zemno premijo. Drzava bi si svojaupravicenja, v kolikor bi to seveda ze-lela, lahko zagotovila s preferencnimidelnicami in ustreznimi klavzulami vprodajni pogodbi."Zai se viada ni odiocila za dokapita-lizacijo, ampak je problem kapital-ske ustreznosti pustila nejasno defi-niranim bodocim lastnikom, in tokljub temu, da NKBM po Gasparijevem prepricanju ze danes potrebu-je svez kapital iz povsem podobnihraziogov kot mnoge druge banke vtujini. "Tveganja, ki prihajajo na kapi-talske in financne trge, bodo öd bank,ki se zelijo hitro siriti, zahtevala visjokapitalsko ustreznost kot do sedaj. Zabanke na financnem obrobju, ce govo-rimo o evrskem financnem sitemu, jeto se toiiko bolj nujno." Gaspariju sezdi problematicno tudi dejstvo, da viada se vedno nima nacrta o drugifazi privatizacije NKBM. Treba je na-mrec vedeti, da je imela drzavapred zacetkom privatizacije v lasti90,4 odstotka NKBM. Po koncani prodaji 49 odstotkov delnic v oblikiprodaje prek prve javne ponudbedelnic se bo morala odiociti, kakoizpeljati drugo fazo z moznostjo, dadeiez v banki se zniza, a na najmanj25 odstotkov plus eno delnico. "Dadrzava se vedno nima nacrta, pomeni,da all ne ve, kako naprej, all pa poli-ticno taktizira pred volitvami. Oboje jeslabo in v skodo trzni vrednosti ban-ke." Ceprav se bonus delnice malimviagateljem zdijo velika ugodnost,Gaspari opozarja, da ta 'subvencija'ze cez leto dni morda ne bo vectako atraktivna, se posebej, ce prvifazi ne bo siedila druga faza priva-tizacije.Po mnenju dr. ALJOSE VALENTINCICAiz ljubijanske Ekonomske fakulteteje pravi nacin privatizacije tisti, kibanki zagotavija, da se dolgorocnouspesno razvija. "V procesu privatizacije NKBM je bilo zelo velikokrat po-novijeno, da bo lastniska struktura, kise bo oblikovala po privatizaciji, karnekako sama öd sehe 'zagotavijala dol-gorocno ucinkovito upravijanje, pove-cevanje konkurencnosti in razvoj...'. 0tem je mogoce in treba dvomiti. Ze vsamem procesu privatizacije je bilomogoce zaznati nekatere dvome gledelastniske strukture - zlasti, da bi NKBMpotiebovala strateskega lastnika zadolgorocni razvoj. VIada se je temuodrekia. Morda prehitro. Ostanek pre-mozenja, ki ga ima Se v lasti neposredno drzava, je tako majhen (16,4 odstot-ka), da je tezko red, da bi zanimal dol-gomcnega. strateskega partnerja. Gledena zelo veliko stevilno delnicarjev jemogoce pricakovati, da se bo najprejdogajala koncentracija lastniskih dele-zev, seie potem pa bo mogoce pricako-vati njihov pomembnejsi vpliv. Drzavabo torej pri razvoju banke se nekaj ca-sa igrala kljucno viogo. Treba se je za-vedati, da institucionaini viagatelji de-lajo predvsem za svoj racun in dasamo zato, da bi ugodili bivsi lastnici,prav gotovo ne bodo ostajali dolgoroc-ni lastniki." Vendar po Valentincice-vem mnenju ameriska financna kriza ne more biti vodilo pri odiocitvio tem, kako speljati privatizacijo."Kljucno pri odiocitvi bi moralo bitivprasanje, ali ima banka jasno izdela-no strategijo prihodnjega razvoja inali za njeno uresnicitev potrebuje do-datni kapital. Ce je odgovor da, potembi bil umik drzave z dokapitalizacijozagotovo primernejsa in cenejsa obli-ka. Vrazmerah, ko pa dolgorocna stra-tegija ni jasna in ko tudi banka samaraziaga, da ne potrebuje dodatnega kapitala, pa dokapitalizaaja m nujnonajboijsa resitev." NAVDIH Z JUGAZ vidika drzavijanov je bila javnaprodaja NKBM nepricakovani dar,tako rekoc bozja mana z neba. Drza-vi so za delnico placali 27 evrov, zeprvi dan trgovanja na borzi pa so jolahko prodali za dobrih 36 evrovoziroma po 35 odstotkov visji ceni,kot so jo placali drzavi. Res je sicer,da so morali v primeru prodaje pla-cati se 20-odstotni davek na kapital-ski dobicek, stroske odprtja racunain priblizno odstotek borzne provi-zije, a na koncu so v zep vseeno pos-pravili lep dobicek. Nie cudnega to-rej, da je bilo po oceni borznih posrednikov ze prvi dan trgovanja, koje bilo na borzi z delnico NKBM za-belezenih vec kot 33 milijonov evrovprometa, med prodajalci precej ma-lih delnicarjev. Ti bi zelo verjetno za-sluzili se vec, ce ne bi viadni sveto-valec Citigroup ze prvi dan trgova-nja prodal vec kot cetrt milijona del-nic NKMB, s cimer je tecaj obdrzalpod 37 evri za delnico. Ce Citigroupcene ne bi tako agresivno branil spovecano ponudbo, bi se po oceniborznih analitikov verjetno dvignilanad 40 evrov. Ob teh stevilkah se nujno zastavijavprasanje, ali je bila cena, po katerije delnice prodala viada, res opti-malna. Minister Bajuk vse ocitke oprodaji NKBM pod ceno kategoric-no zavraca kot neutemeljene, ces daso po bitki vsi generali. Poudarjatudi, da sta do skoraj istega cenov-nega razpona za delnico prisli obesvetovaini hisi, torej tako Citigroupkot Nomura. Obe hisi sta naprejopravili pregled v NKBM, nato pa sepoizvedovanje pri tujih profesional-nih viagateljih, ki so ocenili dejan-sko vrednost banke. Na podlagi nju-nega predloga se je viada na dopisni seji odiocila za ceno 27 evrov zadelnico. Pri tem ni nepomembno,da sta obe svetovaini hisi cenitev de-lali v casu, ko so mednarodni fi-nancniki pod vtisom ameriske fi-nancne krize, zato sta bili pri obliko-vanju cene razumljivo konservativ-nejsi. Lahko bi celo rekli, da za pri-vatizacijo NKBM ni bil izbran naj-boijsi trenutek, saj je verjetno, da biviada leto ali dve prej banko proda-la po precej visji ceni. "Trenutek je bilizbran vsaj nekaj let prepozno. Cenavedno odraza dogajanje na trgu," je pred dnevi na okrogli mizi o priva-tizaciji NKBM povedal tudi predsed-nik strateskega sveta viade za gospo-darski razvoj (!) in prvi upravijalecskupine KD PETER GROZNIK. Mimo-grede - KD je v NKBM najvecji doma-ci institucionaini viagatelj, kar je se posebej zanimivo zato, ker si je prvimoz skupine KD MAT)AZ GANTAR veclet prizadeval za vstop v katero ödobstojecih bank, pa mu viada temoznosti ni dala.Na omenjeni okrogli mizi je pozna-valec kapitalskih trgov SIMON MAST-NAK opozoril, da se pri privatizacijipo modelu IPO (first public offering ali prva javna ponudba) namenomadoloci nizja cena zato, da se zagoto-vi uspesnost projekta. Za viado bibilo zelo neugodno, ce bi za delni-co zaracunala 30 evrov, nato pa bita na borzi dosegia vrednost 28evrov. To bi namrec izzvalo vsesplo-sen revolt viagateljev, pravi Mast-nak. Enako tvegano bi bilo, ce bidelnico prodala po 35 evrov, na bor-zi pa bi dosegia vrednost 37 evrov.Mnozica viagateljev bi se ob takoskromnem zasluzku vprasala, kdojih je nategnil. Vse to so legitimni argumenti. A nepozabimo na dve dejstvi. Tako malikot institucionaini viagatelji so zanakup delnic ponudili bistveno vecdenarja, kot so ga na koncu lahkovplacali. Drzavijani so dobili vrnje-nih priblizno 80 odstotkov ponuje-nih sredstev. Kdor je na primer po-nudil 10.000 evrov, je lahko vplacalle 2000 evrov, preostalih 8000 evrovpa mu je NKBM vrnila. Iz tega jemogoce sklepati, da bi bili viagate-lji za delnico pripravijeni placatitudi bistveno vec öd 27 evrov in daso bili strahovi viade pred morebit-nim propadom projekta neutemeIjeni. In drugic: se pred prihodomdelnic NKBM na borzo je v javnostizaokrozil dokument pod oznakostrogo zaupno, ki so ga pripravili vdrzavni Kapitalski druzbi.V tem dokumentu je Kad zapisal, da"ocenjena vrednost delnice bankeNKBM na osnovi trznih primerjav oce-njevanja znasa 37 evrov". Cena delni-ce, ki so jo izracunali na Kad, je bilatorej skoraj 40 odstotkov visja ödcene, po kateri je delnice prodajalaviada. Poleg tega pa je bila skoraj na-tancno taksna, kot je bila nekaj dni pozneje dosezena na borzi. Kad se jepozneje öd papirja ogradil, ces dapodatek o ocenjeni vrednosti "neodraza prave cene, na podlagi katere bibilo mogoce sklepati o realni trzni cenidelnice" in da "Kapitalska druzba zasvoje interne potrebe odiocanja ni izde-lala celovite cenitve, temvec zgol] oce-no vrednosti delnice z uporabo nietodeprimerjav, brez upostevanja ostalihmetod, ki se uporabijajo za ocenjevanjevrednosti podjetij, skladno s standarditveganja". Metoda vrednotenja, ki gaje opravil Kad, naj bi izhajala zgolj izstanja doma in naj ne bi upostevalastanja v tujini. A kljub temu je ostal grenak priokus, da je bil iztrzek pro-daje NKBM manjsi öd optimalnega.Model privatizacije NKBM je polegprodaje 24 odstotkov delnic malimviagateljev vkijuceval tudi prodajodelnic domacim institucionalnimviagateljem v visini 10,9 odstotka os-novnega kapitala oziroma 64,25 mi-lijona evrov in tujim institucional-nim viagateljev v visini 14,81 odstot-ka oziroma 93,41 milijona evrov.Viada je vseskozi zagotavijala, da jeto potrebno zato, da se zagotovi sta-bilna lastniska struktura NKBM. V praksi pa temu nacelu po mnenjudr. MATEJA LAHOVNIKA, nekdanjegaministra za gospodarstvo, danesposlanca Zares, ni siedila, saj stamed izbranimi tujimi viagatelji naj-vec delnic NKBM prejela Everest Ca-pital in HBK Investment, ki sta mednajvecjimi upravijalci t. i. hedgeskladov, ti pa so znani po svojih spe-kulativnih naiozbah. Lahovnik obtem se dodaja, da je druzba EverestCapital registrirana v davcni oazi naBermudih. Zdi se mu skrajno nelo-gicno, da je viada delnice prodajalaskladom sumljivega porekla, name-sto da bi vsaj ta del prodala drzavijanom, ki so za nakup ocitno imeli navoljo dovolj kapitala. A se bolj kot iz-bira tujih institucionalnih viagate-ljev je problematicna izbira doma-cih institucionalnih viagateljev. Zdajnamrec ni vec nobena skrivnost, daje viada seznam izbranih institucio-nalnih viagateljev spremenila in to-rej ni upostevala predloga strokovnekomisije, ki je vodila postopek pro-daje NKBM. "Ni nakijucje, da seje via-da ves torek, torej dan preden je javno-sti sporociia ceno delnice, usklajevalao tem, kateri so primerni oziroma neprimerni viagatelji. Zaradi tega mese-tarjenja danes sploh ne vemo, kaj je bilpravi izlocitveni kriterij izbire, zagoto-vo pa to ni bila cena," meni Lahovnik."Viada je sama sebe postavila v situa-cijo, v kateri NKBM sploh ni bilo mogo-ceprodati za visjo ceno, tudi ce bi biliinstitudonaini viagatelji to visjo cenopripravijeni placati. Sprasujem se, kakobi ravnal minister Bajuk, ce bi svojestanovanje oglaseval po 300.000 evrovin bi mu nekdo ponudil 500.000evrov? Dvomim, da taksne ponudbe nebi sprejel, pa ceprav bi bila za 200.000evrov visja öd cene v oglasu. Ce bi seministrstvo za finance pri prodaji NKBM institucionalnih viagateljev od-locilo za drazbo, bi ugotovilo, da pov-prasevanje presega ponudbo, zaradicesar bi moralo poiskati novo ravnove-sno ceno, pri kateri bi se ponudba inpovprasevanje izenadla. Glede na to,da je bilo institucionalnim viagateljemprodanih 5,7 milijona delnic, bi iztr-zek dodatnih desetih evrov na delnico v proracun prinesel dodatnih 57 mili-jonov evrov." Na vprasanje, ali je to-rej viada NKBM prodala pod ceno,Lahovnik odgovarja: "Absolutno."Da je bilo iskanje iste cene za nepou-cene in dobro poucene viagateljezgreseno, je preprican tudi Gaspari.Po mnenju nekdanjega predsednikastrateskega sveta viade za gospodar-ski razvoj dr. JOZETA P. DAMIJANA jeproblematicno, da zbiranje ponudbni predvidelo tistega investitorja, kibi ponudil najvisjo ceno. "Zato jemenda zelo realisticna varianta, po ka-teri so se investitorji karteino dogovori-li za nizko ponujeno ceno. Logicno inradonalno. Kar pa seveda spetpome-ni, da interes drzave ni bil pridobitevstrateskega lastnika niti maksimizaajacene, ampak zgol] prodaja banke s po-piilisticnim namenom zadovoljitveam sirsega javnega mnenja," je Dami-jan se pred prihodom delnic NKBM na borzo zapisal na spletni straniRazgledi.Da bi se ob odprti licitaciji cena ver-jetno oblikovala nad 27 evri, se stri-nja tudi dr IGOR MASTEN, a dodaja:"Koliko nad 27 evri, pa ne bomo izve-deli nikoli."Pomenljivo je, da je privatizacijaNKBM na las podobna drugi faziprivatizacije hrvaskega Telekoma,ki jo je pred zadnjimi parlamentar-nimi volitvami izvedia Sanaderjevaviada. Tudi pri Hrvatih je namrecslo za javno prodajo delnic, v kateriso sodelovali mali in institucionainiviagatelji in pri kateri je viada ma-lim viagateljem obijubila bonus del-nice, ce kupljenega sveznja delnicne bodo takoj prodali na borzi, am-pak ga bodo obdrzali do dolocene-ga datuma. Zai je slovenska viadapri "kopiranju modela" spregledala,da je hrvaski Telekom takrat ze imel strateskega partnerja in da ]etorej Sanaderjeva viada v javno pro-dajo dala le priblizno 30 odstotkovlastniskega deleza drzave, medtemko je vecinski deiez Telekoma ze ne-kaj let prej prodala DeutscheTelekomu. Obstaja pa pomembnaraziika. Hrvaska viada je sla v javnoprodajo tik pred volitvam, medtemko je Janseva viada to naredila karleto dni prej. V letu dni se z delni-co NKBM lahko zgodi se veliko.Prav tako pa se veliko lahko zgodi skoncentracijo zdaj precej razprse-nega lastnistva NKBM. Ne pozabi-mo, da je delnica hrvaskega Teleko-ma na borzi nekaj casa kotirala zelovisoko, nato pa je äe pred volitvamidozivela precejsen padec, tako da jebil ucinek manjsi, kot je upala Sana-derjeva viada. X MOGOCE JE RAZUMETI, DA JE VLADA PRED VOLITVAMI PODARILA MILIJONE EVROV SLOVENSKIMDRZAVLJANOM.A ZAKAJ JIH JE PODARILA TUJIM INVESTITORJEM? CILJ PRIVATIZACUE NKBM BI MORALO BITI POVEÖANJE UÖINKOVITOSTI IN USPESNOSTIPOSLOVANJA BÄNKE. PA NI BILO TAKO. Z VIDIKA DRZAVLJANOV JE BILA JAVNA PRODAJA NKBM BOZJA MANA Z NEBA. PORAZENCAPOLITIÖNE ODLOCITVE STA BANKA IN DRZAVNI PRORAÖUN, S TEM PA POSREDNO VSI DRZAVLJANI. Podcenjena delnicaKAD JE NAJPREJ UGOTOVIL, DA BI MORALI DELNICO PRODAJATI PO 37 EVROV, SEDAJ PA ZANIKA SAMEGA SEBE Se pred prihodom delnic NKBM na borzo je v javnosti zaokrozil dokument pod oznako strogo zaupno, ki so ga pripravili v drzavni Kapitalski druzbi. V tem do-kumentu je Kad zapisal, da "ocenjena vrednost delilice tanke NKBM na osnori trznih primerjav ocenjevanja znaSa 37 evrov". Cena delnice, ki so jo izracunalina Kad, je bila torej skoraj 40 odstotkov viija öd cene, po kateri je delnice prodajala viada. Poleg tega pa je bila skoraj natancno taksna, kot je bila nekaj dnipozneje dosezena na borzi. Kad se je pozneje öd papirja ogradil, ces da podatek o ocenjeni vrednosti "ne odraza prave cene, na podlagi katere üi Wo mogocesklepati o realni trzni ceni delnice". Odkod ideja o ljudski privatizaciji?PREVEÖ PODOBIMOSTI, DA NE BI OPAZILI, DA JE NA HRVASKEM IN V SLOVENIJI NA DELU ISTI SVETOVALECDAVOR GJENERO, ZAGREB Ko se je oktobra letos na Hrvaskemzacelo trgovanje z delnicami Hrvas-kega Telekoma, ki so jih drzavijanikak dan prej kupili öd drzave, si jetedanja Sanaderjeva viada lahkooddahnila. Prodaja naj bi spodbudi-la politicne procese, zaradi katerihje s precej manjsim strahom prica-kovala blizajote se parlamentarnevolltve, teprav se je pred tem zezdelo, da so zanjo vnaprej izgublje-ne. Le kak mesec prej so socialde-mokrati objavili gospodarski pro-gram svojega premierskega kan-didata LJUBA JURCICA, zasnovan naspremembah davCnega sistema Inuvedbi obdavcenja kapitalskih do-bickov (dohodki öd dividend, trgo-vanja z vrednostnimi papirji ali pre-prodaje podjetij na Hrvaäkem nisoobdavieni), ki je popolnoma preob-likoval javno mnenje. Socialdemo-krati, ki se jim je 15-odstotna javnapodpora do takrat zdela zadovolji-va, so blli nenadoma delezni naklo-njenosti 30 odstotkov volivcev.Pred privatizadjo priblizno tretjineTelekoma (25-odstotni deiez je bilnamenjen drzavijanom, preosta-nek institucionalnim viagateljem)je lastninjenje na Hrvaskem veljaloza izrazito neposten posel, tisti, kisluzijo na borzi, pa so blli äirsi jav-nosti sumljivi. Prva sprememba seje resda zgodila ze konec leta 2006,ko je 45.000 hrvaskih drzavijanovposkusilo sreco pri lastninjenju Ine po enakem modelu, kot je bil poz-neje uporabljen pri Telekomu. Ta(za veäno prvi) izlet na borzo jenajpogumnejsim prinesel precejä-nje dobicke. Ko se je zgodba pono-vila §e s Telekomom, je napoveda-na sodaldemokratska davcna refor-ma nenadoma izgubila pri-viacnost, dovCerajsnji junak Jurcicpa se je moral izgovarjati, ces damanjsi kapitalski dobicki ne bi biliobdavceni...Drzava je s prodajo Telekoma velikoizgubila, toda viadajoca stranka je tadenar "zelo dobro naiozila" v svojevoliice in v vzpostavitev neoliberal-nega ozraqa. Zamisel o javni prodajije bila predobro utemeljena in pre-vec natancno tempirana na obehravneh - za pridobivanje volilne pod-pore in v odgovor na sodaldemo-kratsko predvoliino retoriko -, da bibila lahko plod skromnega "social-noinzenirskega potenciala" HDZ.Tudi odziv slovenskega ministra Ba-juka na uspeh, za katerega si zaslugekljub vsemu lasti podpredsednik hr-vaske viade DAMIR POLANCEC, je bilprehiter, da bi bil lahko "spontan".Drugace öd stranke Evropskih so-ciallstov in Evropske liberalnode-mokratske reformisticne stranke, kista prece) nedejavni, kar zadevapornoc sorodnim strankam vevropskih novih demokracijah, jeEvropska ljudska stranka (EPP) izra-zito prizadevna pri podpori svojih "novoevropskih" clanic. Poleg delo-vanja raziiälih fundadj, kakrsna jenemska Fundacija Konrada Adena-uerja, kl se ukvarja s "sirltvijo kon-servativne politiine kulture" in zizobrazevanjem funkclonarjev kon-servativnih strank, je cutiti tudi ne-posreden vpliv Struktur EPP na de-lovanje konservativnih strank v no-vih demokracijah. Predvoliinakampanja LOJZETA PETERLETA je bilavsaj v eni stvari zelo podobna pred-voliini kampanji HDZ - Peterle inSanader sta se zelo podobno sklice-vala na to, kako blizu sta si z evrop-skimi konservativnimi voditelji,opazili smo tudi enak poskus brisa-nja raziike med polozajem vodjeevropske konservativne stranke Inpremiera (primer Merkel iz Peterle-tove kampanje se je "ponovil" priSanaderju).Letosnja predvoliina kampanjaHDZ ni bila prva, ki je bila zelo po-dobna kaki slovenski kampanji.Tudi predvoliina kampanja SDS leta2004 je posebej po temeljnih obiju-bah (davina razbremenitev, "sproä-cenost", enotna davcna stopnja,neoliberalne reforme) moCno spo-minjala na Sanaderjevo iz leta2003. Celo nekateri akterji, kot daso bili preslikani. Tisto, kar je v Slo-veniji govoril MiCo MRKAIC, se jepopolnoma ujemalo s tistim, za karse je na Hrvaskem zavzemal AMTEBABIC, miadi ameriski doktor ekonomije. Zagovarjanje preprostihneoliberalnih formul, ki sta se jihnaucila na enakih "zaietnih teca-jlh", je "drzalo vodo" med kampa-njo, ko pa sta dobila priloznost, da"svoje" zamlsli uresnicita, se je obe-ma godllo enako. Babic je kmalubankrotiral na polozaju vodje vlad-nega urada za strategijo.A Ce primerjamo vpliv EPP na volil-ne procese v Hrvaski leta 2003 in vSloveniji leta 2004, opazimo tudiveliko raziiko. To, kar HANS-GERTUPÖTTERINGU, tedanjemu predsedni-ku EPP in sedanjemu predsednikuevropskega parlamenta, leta 2003ni uspelo na Hrvaskem, mu je uspe-lo leto pozneje v Sloveniji. Na Hr-vaskem mu "inlade clanice" EPP, Hr-vaske kmeCke stranke, ni uspeloprepriiati, da bi po volitvah vsto-pila v viado HDZ, v Sloveniji pa muje ze pred volitvami uspelo obliko-vati "EPP-jevski blök". Sedanjemupredsedniku EPP WIIFRIEDU MAR-TENSU pa se )e na Hrvaskem zdaj po-srecilo, kar se njegovemu predhod-niku ni - ko je HSS letos poleti dobi-la Status polnopravne danice EPP,se je zavezala, da bo po volitvahpodpria viado HDZ. X Odziv slovenskega ministraBajuka na uspeh privatizacijehrvaskega Telekoma je bil pre-hiter, da bi bil lahko "spontan".

Medij: Mladina
Avtorji: Gjenero Davor,Marn Urša
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 12. 2007
Stran: 23