Od 1,3 milijona malih delničarjev, ki so svoj lastninski certifikat v celot! ali delno vložili v pide, naj bi jih bilo po zadnjih podatkih samo še okol! sedemsto tisoč. Skoraj polovicaje svoje delnice že prodala, preostalih, ki imajo v naslednicah pidov zanemarljive lastniške deleže, pa se pidovski tajkuni skušajo z različnimi prijemi znebiti. Jih bojanševa vlada, kije na oblasti že skoraj pol mandata, vendarle zaščitila? Hakonodaja, s katero naj bi zaščitili male delničarje, ki so svoj lastninski certifikat vložili v pide, se ne premakne z mrtve točke že vse od leta 2001.
Katja Božič, generalna direktorica direktorata za finančni sistem, nam prejšnji teden ni želela odgovoriti na vprašanje, zakaj na finančnem ministrstvu še naprej nasprotujejo predlogu zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki ga je v zakonodajni postopek v začetku leta vložil poslanec LDS Milan M. Cvikl. Gre za predlog, pripravljen že predlani, v času vladne koalicije pod vodstvom LDS, vendar ga tedanjemu finančnemu ministru Dušanu Mramorju ni uspelo spraviti skozi parlament, predvsem zaradi nasprotovanja predstavnikov pidovske industrije, ki so prek politike in birokratov na pristojnem finančnem ministrstvu vso tranzicijo imeli precejšen vpliv na oblikovanje zakonodaje s tega področja in ga očitno imajo še danes. Prvič so ta zakon poskušali sprejeti v prvi polovici leta 2001, ko ga je Drnovškova vlada vložila v pariament in ga nato kmalu umaknila iz procedure. Ko ga je Ropova vlada nekaj mesecev pred volitvami 2004. spet poslala v obravnavo po hitrem postopku, je njegov sprejem preprečila skupina poslancev, ki je zahtevala splošno obravnavo; v njej je bil poleg predstavnikov tedanje vladajoče koalicije tudi sedanji gospodarski minister iz vrst SDS Andrej Vizjak. T. i. Mramorjev zakon je v tem mandatu v imenu zaščite malih delničarjev, potem ko se mu je odreklajanševa vlada, posvojil poslanec Milan M. Cvikl. 0 predlogu je letos že dvakrat, marca in junija, razpravljal parlamentarni odbor za finance, a se stvar ni premaknila z mrtve točke, saj je še vedno v drugem branju. Na zadnji, junijski seji so zakonski predlog, s katerim naj bi zaščitili pravice malih PROFIL IVatja Božič od 22. junija s polnimi pooblastili zaseda položaj generalne direktorice direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance, kjerje zaposlena od leta 2005. Sprva je vodila sektor za bančništvo. zavarovalništvo in plačilni promet, nato sektor za fiitančni sistem, 1. oktobra lani pa je postala vrsilka dolžnosti funkcije, ki jo opravlja danes. Rodila seje leta 1974, pri 23 je diplomirala na Ijubljanski ekonomski fakulteti, tri leta pozneje pa prav tam se magistrirala iz poslovodenja bank. V obdobju 1997 - 2000 je bila zaposlena na Banki Slovenije kot analiticarka v oddelku finančnih trgov, nato pa eno leto kot analitičarka svetovalka v borznoposredniSki družbi Poteza. Naslednja štiri leta je delala v Bank Austrii Creditanstaltu, sprva kot vodja oddelka za osebno bančništvo, zatem kot svetovalka vodje divizije za poslovanje s prebivalstvom, ražvoj novih produktov in marketing, Na finančnem ministrstvu naj bi bila zaslužna za ureditev problema posojil zdomcev pri propadli banki SIB. Javnost jo sicer pozna kot osebo, ki je odločno zagovarjala zaprtje delniških knjig, kar pa se Katja Božič, vodja direktorata za finančn! sistem na minlstrstvu za finance, naj bi poleg novele zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje pripravljala tudi nov zakon o pravnih naslednicah pidov. (Foto: Uroš Hočevar) po zaslugi poslancev SDS, ki so tertiu predlogu v noveli zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih glasno nasprotovali, k sreči ni zgodilo. pidovskih delničarjev, vnovič preložili na eno od prihodnjih sej in ob tem pozvali vlado, naj čim prej pripravi amandmaje ter z njimi dopolni predlog zakona o pravnih naslednicah pidov, kar pa se do danes še ni zgodilo. Po naših neuradnih informacijah naj bi na finančnem ministrstvu sklenili napisati nov zakon o pravnih naslednicah pidov, ki ga bodo poslali na vlado, od tam pa bo šel v parlament. Toda kdaj se bo to zgodilo, še ni povsem jasno. Načelno da, kaj pa v resnicl? Žiga Lavrič, državni sekretar na finančnem ministrstvu, je junija dejal, da vlada načelno sicer podpira Cviklov predlog zakona in njegov poglavitni cilj - varstvo interesov več tisoč malih vlagateljev iz certifikatne privatizacije, vendar po njihovem predlog ne samo da naj bi bil neizvedljiv, ampak bi bil lahko tudi ekonomsko skodljiv. Cviklov predlog zakona o pravnih naslednicah pidov namreč temelji na podatkih iz leta 2004, zadnji dve leti pa se je na tem področju marsikaj spremenilo. Prav tako naj bi bil sporen s pravnega vidika, ker naj bi retroaktivno posegal v pridobljene pravice družb in delničarjev v času zakonsko dopustnega statusnega preoblikovanja teh družb. Po njegovem je nesprejemljiva tudi možnost, da bi agencija za trg vrednostnih papirjev v nekaterih primerih opravljala funkcijo državnega upravitelja posameznih naslednic pidov, s čimer bi nadzornik nadzoroval samega sebe. Lavrič je dejal, da bo vlada poskušala zaščito malih delničarjev urediti sistemsko, v okviru sprememb drugih zakonov, ki urejajo kapitalski trg, in pri tem še posebej opozoril na nadgradnjo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (2ISDU) z novimi oblikami investicijskih skladov, ki naj bi bili po mnenju vlade nujni za razvoj t. i. domače finančne industrije. Nadgradnjo ZISDU pripravlja direktorat za finančni sistem pod vodstvom 32-letne magistre ekonomije Katje Božič; ta bo v petek, 10. novembra, prav o omenjeni temi govorila na prvem posvetu finančnikov, ki ga v portoroškem Bernardinu prirejata časnik Finance in Ijubljanska borza. Božičeva nam prejšnji teden, z izgovorom, da nam podrobnejših informacij o predlogu novele zakona, dokler je ta v pripravi, ne more sporočili, posredovala le njegova splošna načela. S spremembo ZISDU naj bi izenačili pogoje poslovanja slovenskih družb za upravljanje s tistimi iz drugih držav članic, predvsem s poenostavitvijo in omogočanjem trženja vzajemnih skladov tudi zunaj Slovenije. Božičeva kot razloge navaja še uskladitev z nekaterimi novimi slovenskimi zakoni (denimo s spremem-Tudi sedanji mlnlster za gospodarstvo AndrejVizjakje ge kot opozicijski pos!anec s svojim podpisom leta 2004 preprečil sprejem zakona o pravnih naslednicah pidov. Njegov kolega, finančni minister Andrej Bajuk, se nacetoma sicer zavzema za zaščito malih delničarjev. (Foto: Igor Modic) Žakon o praOTilh naslednicah pidov, kije bll pripiravljen v obdobju prejšnje vlade in je dobil fme po tedanjem financnem rninistru Dušanui MramDrju,|B vt@m mand&tu »poSTO.ill« iposlanec LDS Milan M. Cvikl, (Foto: Blaž Samec) Male delničarje bi morali zaščititi že med vladavino LDS. Poskus urejanja problema danes spominja na zvonjenje po toči. bami zakona o gospodarskih družbah, zakona o bančništvu...), poenostavitev poslovanja družb, ki upravljajo vzajemne sklade in uvedbo možnosti preoblikovanja vzajemnih skladov. Podrobnosti zakonskih sprememb pa bo generalna direktorica raje kot Magu, najbrž za ustrezen honorar, razložila finančnikom na posvetu v Portorožu. Za kršltve nl bllo sankclj. Poslanec Milan M. Cvikl je prepričan, da bi sprejem predloga zakona o pravnih naslednicah pidov povrnil zaupanje v slovenski kapitalski trg. Po njegovem so uprave pidov in njihovih pravnih naslednic pozabile, da je njihova glavna naloga skrbeti za interese vseh delničarjev. Namesto tega so v mnogih primerih člani teh uprav na različne načine izpeljali koncemracijo lastništva in sami postali največji delničarji. Naj spomnimo, da je zakon iz leta 1994, ki je urejal delovanje pidov, predvideval, da bi se ti po nekem obdobju preoblikovali predvsem v vzajemne sklade, samo v izjemnih primerih pa tudi v delniške družbe. Določeno je bilo še, da lastniški delež uprave v samem pidu ne sme preseči petih odstotkov vrednosti njegovega premoženja, toda ker sankcije za kršitev niso bile predvidene (po prepričanju poznavalcev namenoma), je večina uprav pidov v škodo malih delničarjev in v svojo korist izpeljala koncentracijo premoženja. Po Cviklovem mnenju bi male delničarje najbolje zaščitili tako, da bi pravne naslednice pidov postale javne delniške družbe in da bi se z njihovimi delnicami trgovalo na Ijubljanski borzi. Poleg zagotavljanja varstva malih delničarjev je osnovni cilj zakonskega predloga tudi preprečiti, da bi redne delniške družbe, nastale iz pidov, poslovale kot neregulirani in nenadzorovani investicijski skladi. Med temeljnimi načeli pa je poleg preglednosti in javnosti njihovega delovanja tudi učinkovitejši nadzor agencije za trg vrednostnih papirjev. Zvonjenje po točl. Toda takšna ureditev bi po mnenju poznavalcev morala biti sprejeta že med vladavino LDS, medtem ko poskus urejanja problema danes bolj spominja na zvonjenje po toči. Zadnja leta so bili mnogi certifikatski mali delničarji že izigrani. Pri številnih preoblikovanjih, delitvah, razdelitvah in združitvah, so bili iztisnjeni iz pidov oziroma prisilno razlaščeni in pri tem pogosto izplačani z drobižem. Na drugi strani so člani pidovskih uprav tudi zaradi visoke upravljavske provizije, ki so si jo izplačevali, kopičili premoženje in kapital v svojih rokah ter na račun malih delničarjev v nekaj letih postali tolarski milijarderji. Spomnimo se le zadnjega primera Aktive Invest, na katerega smo januarja opozorili prav v Magu. Takrat je bilo zgolj zaradi pritiska javnosti preprečeno še eno oškodovanje okoli 70 tisoč malih delničarjev. • SILVESTER ŠURLA silvester.surla @mas. si
Medij: Delo - Mag
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 11. 2006
Stran: 28
