ERNEST PETRIČ: Kakor jaz vem redko. tako, da tudi v tem primeru ni izključeno ampak redko. Mi smo takrat seveda vprašali in eno od glavnih vprašanj med tistimi šestimi ali sedmimi je bilo ali je tisto mnenje evropske komisije zavezujoče. Nato so sedaj odgovorili, to bo seveda potem, če bo tako tudi stališče sodišče bo to seveda tudi pomembno za odločanje ustavnega sodišča, naše države, ki bo o zadevi sicer odločalo kot suvereno sodišče, suverene države ampak vendarle, če smo za to mnenje vprašali bomo morali z njim resno pozabavati. Tukaj se bom pa ustavil, ker to je predmet ustavno pravne presoje in če bi še kaj rekel bi pa že kršil neka temeljna pravila tega, da sem ustavni sodnik.

VODITELJICA: O kakšnem roku?

PETRIČ: Jaz bom takole rekel. zanesljivo bomo pohiteli. Če hitiš daleč prideš.

VODITELJICA: Hvala lepa obema še enkrat. torej več o ugotovitvah evropskega pravobranilca:

NOVINAR: Generalni pravobranilec Šved Nils Wahl, tudi nekdanji sodnik na splošnem sodišču unije jasno zapiše. Sloveniji ni bilo treba slediti sporočilu komisije, to je namreč pravno ne zavezuje zato bi lahko ravnala drugače in kljub temu od komisije zahtevala odobritev pet milijard dokapitalizacije domačih bank. Takratna predsednica vlada, danes odgovarja, časi niso bili prijetni, sanacija bi bila v tem primeru za davkoplačevalce še dražja, predvsem pa na komisiji zato ni bilo posluha.

ALENKA BRATUŠEK: Seveda bi mi lahko evropsko komisijo zaprosili tudi brez tega ukrepa, ampak so nam že v naprej povedali, da soglasje za državno pomoč ne bi dobili.

NOVINAR: Pravobranilec razume, da država članica le s težavo komisijo prepriča v nasprotno, jo pa bi lahko saj pristni bistveni pogoj državne pomoči in celo se ne zahteva, če bi povzročil ne sorazmerne rezultate.

PETER GLAVAČ: Edino naša država je tako mehke hrbtenice, da udari po lastnih ljudeh, zato, da bi ugajala onim v Evropi.

NOVINAR: Banka Slovenije, ki je ukrepe izbrisa izvedla pravobranilca razume drugače. Komisiji pripisuje da lahko določa zahteve za dopustitev državne pomoči, ukrep izbrisa pa vidi kot znižanje vrednosti izbrisanih papirjev na nič in ne kot poseg v lastninsko pravico. Nekateri vlagatelji so prepričani, da če do razveljavitve sporne novele pride bi 600 milijonske finančne posledice morala kriti prav Banka Slovenija, čeprav je tudi finančni minister že napovedal, da jih bo najverjetneje kril prav proračun. Nekdanja premijejka pri tem še opozarja:

BRATUŠEK: Najprej naj povem, da pač davkoplačevalce sanacija stala še nekaj več, na žalost, jaz pa sem že povedala in še enkrat mislim, da bi država takoj za tem če bo odločitev takšna morala it v tožbo evropske komisije.

NOVINAR: Pričakuje se, da bodo sodniki sodišča evropske unije odločitev o predhodnem vprašanju sprejeli v dveh mesecih, naloga nacionalnih sodišč pa je, da presodijo ali je bil izbris v takšnih obliki, kot ga narekuje novela bančnega zakona nujen, primeren in sorazmeren, ter ali je šlo za poseg v ustavno zavarovano lastninsko pravico, še zapiše pravobranilec.

VODITELJICA: Gospod Miha Kunič, odvetnik razlaščencev dober večer v Odmevih.

MIHA KUNIČ: Dober večer.

VODITELJICA: Torej slišali ste, ustavnega sodnika gospoda Petriča vi najbrž v imenu razlaščencev pa pričakujete definitivno, da današnje mnenje pravobranilca že kaže na vašo zmago, tako pred sodiščem EU kot ustavnega?

KUNIČ: O zmagi je nedvomno prehranjeno govoriti. Postopek bo nedvomno še dolg, saj je zgolj mnenje pravobranilca neko ne zavezujoče mnenje. kot sem slišali doktor Četota danes je natančno povedal, da sicer se temu mnenju pogosto sledi.

VODITELJICA: Tudi doktor Petrič je tako rekel.

KUNIČ: Tako, vendar v pogostih težjih odločitvah so bile odločitve sodišča drugačna, tudi drugačno stališče so zavzeli. Iz tega mnenja pa je nekaj že razbrati. Nekaj ključnih točk katere tudi skupaj z Vseslovenskim združenjem malih delničarjem ponavljamo. S tem ko so ta sporočila o bančništvu ne zavezujoč pravni vir lahko naše ustavno sodišče avtonomno ugotovi kršitve skladno s človekovimi pravicami. Zakaj? Evropsko sodišče.

VODITELJICA: Lahko greva po točkah. Torej rekli so ni bilo pravno zavezujoče to mnenje, skratka ko se je šlo v dokapitalizacijo sicer navodila iz Bruslja so bila, niso pa bila pravno zavezujoča. Kaj to vsebinsko pomeni, da izbris ni bil nujen ali na katero drugo stvar?

KUNIČ: Ta stavek je v bistvu potrebno razumeti dvoplastno. Prvič sedaj ugotavljamo samo skladnost zakona z človekovimi pravicami o tem bo odločalo ustavno sodišče. Drugo ključno vprašanje pa je ali so bili izvedeni ukrepi skladno z zakonodajo. Seveda, če bo ustavno sodišče ugotovilo kršitve, po mojem mnenju jih bo odvisno samo kako globoke, se bo postavilo vprašanje ali je bil izbris razlaščencev zakonit. In tukaj iščemo mi možnost, da sploh bo prišlo do vsebinskega odločanja na upravnem sodišču. Prepričan sem, da lahko s to zadevo v končni fazi potem zmagamo.

VODITELJICA: Sedaj pa nekaj špekulacij oz predpostavk. Če reče ustavno sodišče, da imate vi prav, da izbris ni bil nujen oz ni bil zakonit. Kaj to pomeni za cel proces ali dokapitalizacije, pade cela?

KUNIČ: Ni nujno. Prva zadeva je kdo nosi škodo tukaj, ki je nastala. Po sedanjem veljavnem zakonu o bančništvu je to Banka Slovenije, v primeru ugotovitve neskladnosti so poslovne banke, kar pomeni, da proračun sploh ne bi bil oškodovan, ker bi banke morale ta izposojeni denar razlaščencem vrniti. In tukaj mislim, da je to srž problema ker niti ne vemo glede na zakon in glede na pričakovano odločitev ustavnega sodišča proti komu, na kakšen način vlagati odškodninske zahtevke.

VODITELJICA: Mogoče v tem kontekstu, ko omenjate Banko Slovenije kako razumete njihove trditve, da pravzaprav gre vse kar je sedaj prišlo iz pravobranilstva njim v prid, drugače razumejo kot vi?

KUNIČ: Nad temi njihovimi stališči sem bil malce presenečen. Saj oni so na začetku trdili, da delnice oz obveznica niti ne pomeni neke lastninske pravice, nato so trdili, da so ta sporočila absolutno zavezujoča pravni akt, nato so pa v postopku spremenili in so rekli, da je bil defakto da so morali to upoštevati med tem, ko sedaj pravobranilec jasno odgovoril, da nič od tega ni res. Skratka na ključno vprašanje se njihovo stališča skozi čas spreminjajo, naše je pa konstantno enako. Zaradi tega me njihovo stališče preseneča.

VODITELJICA: Dobro, počakali bomo odločitev ustavnega sodišča, doktor Petrič je rekel, da bodo pohiteli in takrat bodo v studiu zagotovo iz Banke Slovenije, danes niso želeli priti. Gospod Kunič hvala lepa za obisk v Odmevih.

KUNIČ: Malenkost, hvala tudi vam.