Ker omenjeni družbi nista revizorja, ne moreta biti neodvisna cenilca, kot zahteva zakon o bančništvu, pravijo v VZMD. Ocene lahko izdela neodvisni cenilec Njihov odvetnik Miha Kunič opozarja, da mora revizor delati po mednarodnih računovodskih standardih, svetovalno podjetje pa ne. »To pomeni, da smo denar v banke vložili po oceni svetovalcev, ne revizorjev, ki upoštevajo mednarodne računovodske standarde,« je dejal. Meni, da bi Banka Slovenije morala dokazati, da so delali po mednarodnih računovodskih standardih, saj to iz odločb o izrednih ukrepih menda ni razvidno. V Banki Slovenije očitke zavračajo in pravijo, da zakon ne zahteva pooblaščenega ocenjevalca, kot ga opredeljuje zakon o revidiranju, ampak neodvisnega cenilca, ki pa je lahko fizična ali pravna oseba z ustreznimi znanji. Zakon o bančništvu res določa, da ocene vrednosti sredstev banke izdela neodvisni cenilec, ki pa je po uredbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank oseba s potrebnimi kvalifikacijami in znanjem za izvajanje cenitev posamezne vrste premoženja, ocene pa morajo biti pripravljene skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je poslancem na izredni seji med pojasnjevanjem ukrepov pri sanaciji bank tudi povedal, da pri likvidacijski cenitvi ne gre za cenitev na podlagi računovodskih standardov, ampak ugotovitev, kakšna bi bila vrednost stečajne mase, ki je na razpolago upnikom. Dejal je še, da je metodologija več kot leto dni javna, in ponovil, da so pregled naredile zunanje neodvisne svetovalne družbe in Banka Slovenije na rezultat ni vplivala: »Če se bodo te obtožbe nadaljevale, mi boste morali dokazati, da sem to v resnici od koga zahteval oziroma da so bile te številke prirejene.« Dragonja: Biti moramo realni glede kupnin pri privatizaciji Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je na vprašanje, ali je bila sanacija predraga, odgovoril: »Slovenija je za sanacijo bančnega sistema namenila približno toliko, kot je znašalo povprečje v EU. Več so dale Irska, Islandija, Grčija in Ciper, Slovenija je dala malo več, kot je znašala raven Španije, so pa tudi države, ki so dale manj.« Dragonja je opozoril, da je pričakovanja glede kupnin pri privatizaciji bank treba postaviti na realno podlago: »Od 3,4 milijarde evrov sredstev za povečanje kapitala bank je bilo 1,3 milijarde evrov porabljenih za pokrivanje negativnega kapitala v bankah in da je ostalo le 2,055 milijarde evrov kapitalske baze.« »To pomeni, da smo denar v banke vložili po oceni svetovalcev, ne revizorjev.« Miha Kunič, odvetnik

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja,Gole Nejc
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 14. 03. 2015 
Stran: 1