Ko so prof. dr. Borut Bratina, prof. dr. Jože Pavlič Damijan, doc. dr. Aleksandra Gregorič-in doc. dr. Katarina Zajc pripravljali predloge za večjo enakopravnost nadzornih svetov in spremembe kodeksa upravljanja gospodarskih družb, so prej analizirali obstoječe razmere, ki bodo še kako vplivale tako na prihodnje prevzemne cene kot tudi na premoženje največjih delničarjev. Kakor ugotavljajo avtorji študije, so za sistem slovenskega korporacijskega upravljanja značilne mnoge posebnosti.
Sistem korporacijskega upravljanja gospodarskih družb (Corporate Governance) m pomen posameznih mehanizmov nadzora sta odraz širšega institucionalnega, pravnega m ekonomskega okolja, vkaterem družbe delujejo, to je razpršenosti lastništva, kredibilnosti uprav pri vodenju poslov (torej razvitosti poslovne kulture in etike), razvitosti m učinkovitosti trgov, sestave lastništva gospodarskih družb, pomena »alternativnih« mehanizmov korporacijskega upravljanja vključno s pravnimi predpisi, ki določajo širši okvir delovanja, nadzora in upravljanja gospodarskih družb ter zaščite njihovih delničarjev. Nadzorni svet kot mehanizem korporacijskega upravljanjaje tako toliko pomembnejši v družbah z večjo razpršenostjo lastništva (in torej z manj aktivnih delničarjev) ter v družbah, v katerih prihaja do nasprotij interesov med posameznimi skupinami lastnikov. Manj pomemben je nadzorni organ v dmžbah, katerih učinkovitost upravljanja zagotavljajo druge, zunanje silnice, kot na primer nevamost prevzema (kar zahteva učinkovite m predvsem likvidne trge kapitala), silnice trga menedžerjev, konkurenčni pritiski trga proizvodov in storitev. Medtem ko v anglosaških sistemih z razpršenim lastništvom in razvitimi kapitalskimi trgi (tipični predstavnici sta Velika Britanija in ZDA) osnovni problem korporacijskega upravljanja ostaja nasprotje interesov med menedžerji ter razpršenimi (in najpogosteje pasivnimi) delničarji, v državah z razmeroma visoko koncentracijo lastništva družb v rokah posameznih delničarjev pridobiva nadzorni svet še eno pomembno nalogo: reševanje nasprotja interesov med malimi oziroma manjšinskimi m večinskimi delničarji. Učinkovito izpolnjevanje te naloge naj bi zagotavljali prav z imenovanjem (tudi od večinsldh delničarjev) neodvisnih članov nadzomega sveta oziroma z uveljavljanjem predstavništev manjšinskih (malih) delničarjev v nadzomih svetih podjetij. S tem se zagotavlja objektivnost nadzornega sveta; ta naj bi bil sposoben objekdvne proučitve poslovanja podjetja, neodvisno od uprave, večinskih (kontrolnih) delničarjev in drugih oseb, ki lahko vplivajo na dnižbo. Ob oblikovanju priporočil organiziranosti, sestave in delovanja nadzornih svetovje torej nujno upoštevati posebnosti, ki izhajajo iz lastniške strukture slovenskih gospodarskih družb, njihove velikosti, delovanja trga kapitala, razvitosti sodne prakse na področju zaŠčite pravic delničarjev (tudi upnikov) itd. Specifičnosti slovenskega korporacijskega upravljanja so namreč še vedno odraz preteklega sistema družbene lastnine in samoupravljanja, izbranega načina privatizacije, prekomerne vloge države v gospodarstvu, nerazvite delničarske strukture in velike vloge »neformalne« mreže povezav med (politično, družbeno ali kako drugače) »uveljavljenimi« posamezniki. Slovensko poprivatizadjsko obdobje označuje pospešena koncentracija lastništva m glasovalnih pravic v rokah domačih nefinančnih podjetij, naslednikov pooblaščenih invesdčijskih skladov. V zadnjih petih letih se je na primer lastniški delež največjega lastnika v podjetjih v registru Klirinško depotne družbe povečal za 14 odstotnih točk; prvi največji lastnik si tako v povprečju lasd navadno večino glasov, dmgi in tretji največjipa v povprečju 15,6 oziroma 9 odstotkov glasov. V skoraj polovici podjetij so si največji delež lastila dmga nefinančna podjetja, v nekaj manj kot 23 odstotkih sledijo formalni nasledniki pooblaščenih investicijstah družb, v nekaj več kot 5 odstotkih pa kapitalska oziroma odškodninska družba. (pm) «lolat-~llliailiiaii:!;~» 'glŠa.V~etfNl~il~it;~;:1'~~ tasfriiSki~VeJ~Bal~lSJega~' ~niNa~-~eilS' fegistru~Klirinllai~ll~Fie;.,11, družbe pove6atw 14 odstotnih t©8k. Pote: dokumentaclja Onevrtika V študiji Damijan, Gregorič, Zajc in Bratina povzemajo: ® medtem ko večina podjetij nima večinskih lastnikov (torej lastnikov z vsaj 50 odstotki glasovalnih pravic), je njihov kapital razporejen med 5 (ali več) večjih lastnikov, ki si skupno lastijo v povprečju nad 60 odstotkov kapitala; ®medtem ko je preostalih 40 odstotkov razpršenih med razmeroma veliko število malih delničarjev, ki ne morejo bistveno vplivati na odločitve oziroma nadzor nad upravljanjem družb; ® slovenski trg kapitala je slabo likviden, nevarnost prevzemov pa zaradi tega m zaradi odločilne vloge obstoječih velikih lastnikov (predvsem države) za uspešnost prevzema nizka; 9 menedžerski trg je še razmeroma nerazvit; ® dejanska uveljavitev pravne zaščite malih delničarjev v praksi je nizka in brez »tradicije«, zlasti v uveljavljanju odškodninske odgovornosti do čianov nadzornih svetov oziroma uprav; • vpliv oziroma vloga velikih lastnikov v podjetjih je nedorečena, njihova nasprotja interesov velika; • vpliv države (in politike) v gospodarstvu ostaja visok, interesi države kot lastnika pa nedorečeni. Povprečni delež države (neposredno lastništvo ter lastništvo prek Kada in Soda) je v 28 podjetjih, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, konec leta znašal 25 odstotkov, v 10 podjetjih pa kar 30 odstotkov. Podobno je s podjetji na prostem trgu, kjer je država v povprečju udeležena s približno 10-odstotnim lastniškim deležem; • vloga delavcev v korporacijskem upravljanju je velika, delavci (svet delavcev) imenujejo svoje predstavnike - po njihovem »delegate« v nadzorne svete podjetij; • paradržavne družbe, investicijske družbe in zaposleni si skupaj z drugimi nefinančnimi podjetij tudi delijo sedeže v nadzornih svetih podjetij; • preglednost korporacijskega upravljanja, vpliva lastnikov in delovanja uprav je šele v zametkih, namen zahtevpo večji preglednosti poslovanja pa v večini primerov v poslovni praksi ne dobiva primerne razlage, itd. Skelet slovenskega korporacijskega sistema
Medij: Dnevnik
Avtorji: P. M.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 07. 09. 2006
Stran: 27
