poso-jil, m kljub več stabilizacijskimukrepom centralnih bank ostajalikvidnost mednarodnega de-narnega trga nizka, marže nanjem pa velike.Banke bodo iskale»alternativne« vireTudi naše banke pričakujejo,da bo vsaj še v prvem polletju letos njihov dostop do dolgo-ročnih virov na mednarodnih,zlasti evrskih trgih otežen in šedražji. Banke, sploh tiste breztuje matice,bodo zato poskušaledolgoročnevire iz tujine - zlastisindicirana posojila so bila v za-dnjih letih glavno gibalo finan-ciranja kreditne rasti - začasnonadomestiti. Odprodajale bodovrednostne papirje, kijih ima-jo v aktivi, močno bodo omejilevlaganja v kapitalske naložbe,napoveduje Banka Slovenije(BS). Prek nadaljnjega dvigaobrestnih mer za vloge bodoposkušale čim več komitentovprepričati o deponiranju sred-stev, kljubvelikemu dvigu (tudiza skoraj odstotno točko gledenaseptemberlani) padonosnostvezav močno kazi visoka infla-cija. Banke bodo zaradi dražjihmedbančnih virov še zviševalepremijo za tveganja, kar prmašazaostritev pogojev zadolževanja, zlasti za stranke s slabšimibonitetami.Manjša gospodarska inposojilna rast z roko v rokiTudi zaradi letošnje manjšegospodarske rasti, kije pričakovana za celotno EU, nase bankeletos pričakujejo nekoliko manjšoposojilno aktivnost od rekordnelanske, a še vedno veliko. Med-letna rast posojil nebančnegasektorja naj bi tako vsaj v prvemčetrtletju še presegala 30 odstot-kov, povprečna v celotnem temletu naj bi bila do 28-odstotnaOani 32). Po napovedih BS se bopovprečna zadolženost gospo-dinjstva letos povečevala: med-tem kojeob koncu minulegaletagospodinjstvo za poplačilo vsehposojil potrebovalo 8,9 povpreč-ne mesečne plače, bo konec tegaleta 10,1. BS pa ne izključuje, dabodo banke, če se razmere na tu-jih trgih dlje časa ne bodo umirile, same prisiljene omejiti kreditira-nje nebančnega sektorja, zlastigospodarstva, kar pabi lahko ne-gativno vplivalo na napovedanogospodarsko rast K manjši rastiposojil utegne - kljub mnenjuve-čine bank, da negativnih učinkovne bo - prispevati tiidi uveljavitevnove, protitajkunske zakonodaje,zlasti prenovljenega bančnega mprevzemnega zakona, Id naj bi za-jezilakreditiranje menedžerskihprevzemov s posojili, zavarovani-mi z delmcami ciljne družbe.Gibanje OM v rokahcentralnih bankPri napovedih gibanja obre-stnih mer (OM) so naše bankezadržane, škarje imajo v rokahcentralne banke - ECB, Fed mšvicarska centralna banka. »Zazdaj še nijasnegaodgovora, ali najECB z zvišanjem Idjučne obrestnemere zajezi veliko posojilno rastin pripomore k znižanju visoke inflacije, s katero se spopada ce-lotno evrsko območje, ali naj zznižanjem obrestne mere rešujebanke, Id so v težavah,« navajajov eni izmed bank. Tuji analitiki vtem letu sicer ne pričakujejo ko-rekcij ključne OM ECB, medtemko naj bi amerišld Fed ževprvemčetrdetju še krepkeje znižal ključ-no obrestno mero. 0 verjetnihukrepih švicarske centralne ban-ke, ki utegnejo posredno vplivatina veliko Slovencev, zadolženihv frankih, pišemo v posebnemčlanku. Dokapitalizacije in kotacijena obzorjuKljub pričakovani umiritvirasti posojil bodo številne ban-ke letos tudi zaradi uveljavitvestandardov Basla II (banke somorale na novo ovrednotiti vsaobstoječa m še dodatna tveganjater zagotoviti pravilomaveč kapi-tala) morale povišati kapitalsko osnovo. Nekaj bank, zlasti tistev domači lastije že napovedalolastniško dokapitalizacijo; NLBvvrednosti 300 milijonov evrov(lani septembra seježe dokapita-lizirala za 100 milijonov evrov),Abanka 100 in Factor banka 16,2milijona evrov. Tudi v NKBM neizldjučujejo potrebe po dokapita-lizaciji; ali in koliko se utegnejozmanjšati deleži malih lastiukovNKBM, nijasno. Po lanskiuspe-šni uvrstitvi NKBM na borzo jeza letos predvidena kotacijaAbanke, omenja se tudi kotacijaNLB, aje zaradi nenaklonjenostipolitike malo verjetna.Čez tri tedne uvedba SEPAMed pomembnimi novost-mi tega leta je tudi uveljavitevprve faze projekta poenotenjaobmočja plačil v EU - projektSEPA. Od 28.januarjabodo tudinaše banke omogočale izvedbokreditnih plačil SEPA, ki naj bi v državah EU postopoma do koncaleta2010nadomestilavsaobsto-ječa nacionalna in nepoenotenakreditna plačila (plačilnega na-loga BN02, čezmejnega plačila,posebne položnice, trajnega na-loga). Kreditno plačilo SEPAseod zdajšnjih plačil razlikuje ponekoliko obširnejšem naborupodatkov. Konec leta 2009 bona voljo kot altemativa direktniobremenitvi, kotjo poznamo, šedirektna obremenitev SEPA. Spopolno uvedbo SEPA m poeno-tenjem plačilnega prometa zno-traj Evrope, torej po letu 2010,naj bi evropsko gospodarstvo naleto po ocenah prihranilo kar0,6 odstotka BDP. To naj bi seizrazilo tudi na znižanju cen zakomitente.Napovedi Banke Slovenije Po temeljnem scenanju Ban-ke Slovenije, ki upošteva zadnjemakroekonomske napovedi BS (te se lahko spremenijo!), bokumulativni dobiček bank le-tos zrasel le za 3,8 odstotka, karje desetina lanske rasti. Hkratibo donos nakapital (ROE) bankupadal proti 14 odstotkom (lanijebil 17,3), karje slaboznamenjezlasti za delničarje bank. Glavnakrivca za manjšo rast dobička bosta manjsa rast neto neobrestnih prihodkov (posledica neu-godnih dogajanj na kapitalskihtrgih) in večja rast operativnihstroškov bank, medtem ko naj bibila rast neto obrestnih prihod-kov malce večja. Obrestna maržanaših bank se bo letos sicer zamalenkost znižala, še bo pri 2,1odstotka in tako nad primerljivoravnjo v EU. • SG in Citigroup priporočataprodajo bančnih delnic> Zaradi slabe likvidnosti, ki bo pestila banke tudi v letu 2008, bankiSociete Generale (SG) in Citigroup priporočata vlagateljem prodajodelnic evropskih bankje v petek objavila poslovno-informacijskaagencija Bloomberg. Prva je napovedala, da bodo letos upadli tečajidelnic bank Deutsche Bank, Credit Suisse in UBS, Citigroup paje polegprodaje Deutsche Bank priporočil še prodajo delnic banke Royal bankof Scotland. SG poudarja, da lahko vlagatelje najbolj skrbi podkapita-liziranost bank. Panožni indeks bankvvseevropskem indeksu DowJones Stoxx 600 seje sicer že lani znižal za 20 odstotkov. B. U.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 07. 01. 2008
Stran: 3