Še o zgodbi o vzajemnem prevzemanju slovenskih blue chipov LJUBLJANA - V zgodbi o vzajemnem prevzemanju dveh pomembnih slo-venskih blue chipov, Petrola in Istrabenza, ima v vseh bolj ali manj real-nih scenarijih, ki sojih podpisali mediji, poleg lastnikov in domnevnih bo-trov prav posebno mesto tudi največji slovenski trgovec, Mercator. Zdajne bomo ugibali, ali je nedavno kopičenje delnic Mercatorja v portfeljuPivovarne Laško in družb iz njenega kroga vzrok ali samo povod za najno-vejši preobrat, v katerem je po volji države prevzemnik postal tarca. Zani-ma nas, kakšne posledice bi imel (Petrolov) prevzem Istrabenza na doga-janje v Mercatorju. Izhajamo iz teze, da za

Petrolo-vim prevzemom Istrabenza stojidržava in da bi v tem primorskempodjetju po prevzemu ohranila(prek Petrola in neposredno) ve-činski delež ter glavno besedo vIstrabenzu. Predsednik Istraben-zove uprave Igor Bavčar se je leta2005 v navezi s Pivovarno Laškodokopal do znatnega deleža v Mer-catorju; kupca sta kupila Merca-torjeve delnice v medijsko in poli-tično razvpitem poslu od sloven-ske odškodninske in kapitalskedružbe, pri čemer je bila vlada kri-tizirana zaradi (uradno nedokaza-ne) državne pomoči gospodarski-ma družbama, zaradi nepregledneprodaje državnih deležev, nedose-ganja prevzemne premije, skratka,zaradi prodaje globoko pod ceno.Strasti med gromovniško opozici-jo in neprepričljivo obrambo pro-dajalcev se vse do danes niso po-mirile.In verjetno ne gre samo za to,kdo je tedaj imel prav in kdo narobe. Aktualne razmere na trgu, na-mreč pospešena rast cen živil innapovedane podražitve, narav-nost kličejo po tem, da bi lahko dr-žava vsaj z mehkimi prijemi vpli-vala na trg prek dejavnosti trgovi-ne. Brez administriranja - saj smov tržnem gospodarstvu -, z nadzo-rom nad tržno strukturo in dovze-tnostjo za vladne nasvete. Skratka, vladi je v interesu, da je lastniskasestava največjega ponudnika vsajuravnotežena, če že sama nanj nemore (več) neposredno vplivati.Najslabše pa bi bilo, če bi trgovcalastniško in upravljalsko obvlado-val velik dobavitelj, sploh če je tosrce novega, do vlade neprijazne-ga stebra gospodarske moči.To je lahko odgovor na vpraša-nje, zakaj premier Janez Janša lah-ko zameri Igorju Bavčarju, da jeprodal Mercator. Vsaj prvih nekajveč kot 12 odstotkov, drugi del po-sla je preprečila prav napoved pre-vzema. Če bi Bavčar prodal delež vMercatorju komu tretjemu, samo zato, da bi dobil denar za nakupPetrola po scenariju privatizadjePetrola, verjetno ne bi bilo takihzamer na vladni strani.Torej, Petrol bi s prevzemomposredno pridobil vpliv na Merca-tor. A ta vpliv ne bi imel kakšneposebne moči. Če bi komu uspelopreprečiti tudi prodajo prvega pa-keta in bi kupec Mercatorjevegalastnika dobil skoraj četrtinskivpliv, bi bila lahko zgodba precejdrugačna. Seveda pa bi morali prejposkrbeti še za ustrezno zasedbonadzornega sveta Mercatorja. Najspomnimo na nenehni boj najve-čjih dveh lastnikov Mercatorja,Istrabenza m Pivovarne Laško, zastolčke v nadzornem svetu. Popolnitev nadzornega sveta, ki ga vodiRobert Šega kot predstavnik La-ščanov, njegov namestnik pa jeKristjan Sušinski iz vrst Istraben-za, se je izjalovila že lani, ko je naskupščini pogorel predlog Istra-benza za umestitev Srečka Kende.Potem pa se je enako končala še letošnja skupščina Mercatorja: istikandidat spet ni dobil dovolj gla-sov, še manj od njega pa jih je biladeležna predstavnica PivovarneLaško. In nadzorni svetje ostal de-set-namesto dvanajstčlanski, z re-lativno uravnoteženo sestavo. Aglede na to, da ima blok okoli Pivo-varne Laško trenutno v rokah sko'-raj 49 odstotkov delnic Mercator-ja, bi se tudi ta sestava na prvi na-slednji skupščini lahko že spreme-nila v prid Laščanom.Druga možnost pa je, da se Bav-čar kakor koli pogodi s Petrolomin da Laščanom proda še preosta-lih skoraj 12 odstotkov Mercator-ja. Tedaj bi Pivovama Laško sku-paj s podjetji iz njene interesnesfere obvladovala že več kot 60 od-stotkov največje trgovske družbe.Od tod do treh četrtin, potrebnihza statutarne spremembe, pa - obodsotnosti vsaj denimo polovicemalih delničarjev - ni več daleč.BOŽENA KRIŽNIK Istrabenz: Ni dogovora o prevzemu KOPER, LJUBLJANA - "Zainteresirano javnost obveščamo, da ninikakršnih dogovorov ali pogajanj s prevzemnikom v zvezi znamero za prevzem družbe Istrabenz, ki je bila objavljena 15.septembra v dnevniku De/o,«je včeraj na spietnih stranehLjubljanske borze objavila uprava koprskega Istrabenza, s čimerje(ne)posredno potrdila naše ocene, da napoved Petrolovegaprevzema Istrabenza ni prijateljska, ampak prej tako imenovanasovražna poteza. Uprava Ljubljanske borze paje včeraj tudizačasno odpravila desetodstotno omejitev tečaja delnic izdajateljaIstrabenz; tečaj te družbe seje sicer zaradi napovedanegaprevzema zvišal za 7,12 odstotka, na 136,17 evra; delnica Petrola sesicer ni bistveno podražila, za samo 0,72 odstotka, na 974,26 evra.Dogajanje v Istrabenzu pa je včeraj komentiral tudi poslanec SD vDZ Milan Cvikl, ki je na novinarski konferenci dejal, da »odgovorvlade, da se strinja s tem, da generalni sekretar vlade Božo Predaličostaja član nadzornega sveta družbe Istrabenz, kaže na njenodvoličnost, sajjevlada napovedala, da bodo politične innadzorstvene funkcije nezdružljive". Cvikl je dejal, da Predalič obfunkciji generalnega sekretarja vlade ne more hkrati v interesu vsehdelničarjev opravljati funkcije člana nadzornega sveta Istrabenza.Dodal je, da je Predalič v konfliktu interesov. "Kateri intereszastopati: ali političnega ali interes maksimiranja vrednosti za vsedružbenike? Predaličje član nadzornega sveta Istrabenza, ki gaprevzema Petrol po političnem nalogu vlade. Katero politiko bopodpiral?« seje vprašal Cvikl. G. R. Lastniki Mercatorja



Medij: Delo
Avtorji: G. R.,Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 09. 2007
Stran: 9