Odkupovanje deležev v elektrodistribucijah LJUBLJANA - Čepravje predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski na sredini novinarski konferenci dejal, da so »že dall ponudbe malim delničarjem vseh petih elektrodistribucijskih podjetij za odkup njihovih deležev«, nam ti tega včeraj niso potrdili. Še več; vsi štirje mali delničarji teh podjetij, ki smojih povprašali poPetrolovi ponudbi, o njej včeraj niso vedell ničesac, nekateri pa so zanjo izvedeli šele iz medijev. Veliko je tudi ugibanj o tem, kaj dejansko prinašajo Petrolu delnice podjetij, v katerih je 80-odstotna lastnica država. Manjši lastniki elektrodistribucijskih podjeti] ne vedo mčoponudbi za odkup delnic, ki jo omenja Petrolova uprava - Zakaj Petrol sploh kupuje deleže?
V Kapitalski družbi (Kad), Infondu, KD Holdingu in Cogitu do včeraj še niso dobili Petrolove ponudbe za odkup deležev, čeprav vsaj prvi trije (oziroma njihovi lastniki) spadajo med najvplivnejša in posledično vedno dobro obveščena imena slovenskega gospodarstva. Hkrati so vsi poudarili, da so deleže pripravljeni tudiprodati. V Kadu, kije neposredno ali prek obeh pokojninskih skladov lastnik 2,29 odstotka Elektra Gorenjske, 1,83 odstotka Elektra Maribor, 1,51 odstotka Elektra Primorska, 1,42 odstotka Elektra Ljubljana m 1,23 odstotka Elektra Celje, so dejali, da bi »ponudbo, če bi jo prejeli, skrbno proučili m se do nje opredelili*. Tudi v KD Holdingu bi bili ob sprejemljivih pogojih pripravljeni prodati svoje deleže v veČini naložb, ki jih imajo v svojem portfelju. Naj spomnimo, da je družbi, ki jo vodi Matjaž Gantar, pred slabim letom že uspelo prodati »mrtve« deleže v tennoelektramah Šoštanj in Brestanica. V mariborskem holdingu Infond pa so »ob pravi ceni pripravljeni razmišljati o prodaji«. Tudi v družbi Cogito, ki je pred mesecem dni prav od Infonda za približno poltretjo milijardo tolarjev kupila dobrih pet odstotkov Elektra Maribor, so za Petrolovo ponudbp izvedeli iz medijev. »0 vsem se da pogovarjati. Vprašanje je le, kakšno ceno bo ponudil Petrol,« je za Delo povedala ustanoviteljica Cogita Vesna Rosenfeld in odločno zanikala, da bi zaradi nedavnega nakupa delnic »lahko sploh kako vnaprej vedela za Petrolove namene v distribuciji«. »V prihodnosfi bo to ena zanimivejših panog. Poleg tega še zdaleč nismo edini, ki jih zanimajo te delnice,« poudarja. Tako za zdaj ni znano, s katerim od manjšinskih delničarjev se Petrol pogovarja o nakupu delnic. Član Petrolove uprave za energetiko Boštjan Napast nam je sicer po Bojan Šrot: Govorice o Petrolu so izmišljene CELJE- Član nadzornega sveta Petrola in celjski župan Bojan Šrotje na vprašanje De/o, ali je res, kotje slišati glasne govorice, v kadrovski igri za prvega moža uprave v na novo in holdinško oblikovani družbi Petrol, odločno zatrdil, da sq te govorice popolnoma izmišljene in da o takšni možnosti sploh prvič sliši. »Nihče se ni z menoj o tem nikoli pogovarjal ne iz Petrola ne iz vlade, Kada, Soda ali kdorkoli drug,«je zatrdil včeraj. Dodalje še, da so njegove zasebne ambicije povezane predvsem z osnovno profesijo in delom v advokaturi, medtem ko ga delo v državnih in z njo povezanih službah sploh ne zanima. Kotje znano, se Bojan Šrot, ki zadnjega pol leta župansko funkcijo opravlja neprdfesionalno, poklicno pa dela v odvetništvu, še vedno ni odločil o že tretji kandidaturi za celjskega župana. D. S. službi za odnose z javnostmi pojasnil, da »že tečejo resni pogovori z več ponudniki, o vrednosti (deležev- op. p.) pa še ne moremo govoriti«. Prav tako ostaja vprašanje cilja nakupa: če bi teoretično Petrol odkupil vse delnice naslednikov nekdanjih pidov v elektrodistribuciji, bi postal dvajsetodstotni lastaik v petih podjetjih. V vseh bi glavno vlogo z So-odstotnim lastništvom še naprej imela država, Petrol pa bi na njene odločitve najverjetneje lahko vplival le po »svojem« predstavniku v NS. »Za 2,5 odstotka želimo povečati količino prodane elektrike in vlagati v nadgradnjo distnbudjskih omrežij. Tudi z manjšinskim deležem v distribudji elektrike lahko dosežemo pometnbne poslovne rezultate, saj smo v verigi na koncu vsi odvisni od končnega kupca. Gre torej za navpične integradje, ~ki predstavl]ajo poslovnepril(,~6sti,« pojasnjuje Napast. Kljub temu je treba ppozoriti, da je dlj Petrola v skladu s-pravkar sprejeto razvojno strategijo večinsko - m ne le dvajsetodstotoo - lastriištvo v teh navpičnih povezavah. Težko pa je verjeti, da bo' država Petrolu prodala večinski delež v teh podjetjih. Možno je, da bi Petrol svoje deleže v prihodnosti povečeval z dokapitalizacijami. Morebiti tudi zato med poznavald elektroenergetike že krožita dve razlagi Petrolove nenadne že-Ije po vstopu v distribudjo. Po prvi je to del pnprave za vstop v Holding Slovenske elektrame (HSE), Petrol bi najprej odkupil deleže v treh distribudjskih podjetjih (Ljubljana, Gorenjška, Primorska), ki bodo po enem izmed privatizadjskih scenarijev povezani s HSE. Nato pa bi te deleže zamenjal z državo za ustrezen delež v krovni dmžbi HSE po njenem preoblikovanju v koncem. Po drugi, manj verjetni razlagi pa je Petrol v distribudjah zgolj prevzel vlogo HSE pri odkupovanju deležev. Holding, ki ga vodi Jože Zagožen, bi kot proizvajalec in trgovec z 92-odstotnim tržnim deležem v Sloveniji namreč težko vstopil še v lastništvo distribudj, vsaj pred dokončnim zaživetjem drugega stebra v Krškem. V tem primeru bi torej Petnd prevzel vlogo sanatorja privatizadjske luknje, ki jo je država pred leti pokrila z dodelitvijo >(mrtvih« delnicpidom. PRIMOŽ ClRMAN
Medij: Delo
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 08. 2006
Stran: 8
