se namreč pomnenju državnih svetnikovdezinvestira čez vse razumnemeje. Z ureditvijo, kot bi joopredelil referendum, pa bi bilasredstva od prodaje državnegapremoženja vir za pokojninesedanjih in prihodnjih generacij.Predlog o razpisuposvetovalnega referenduma sodržavni svetniki poslali vparlament le dobra dva tedna potem, ko so državljani nareferendumu na Martinovonedeljo z 71 odstotki zavrnilivladni predlog o prenosumilijarde evrov vrednegapremoženja ZavarovalniceTriglav na Kapitalsko družbo(Kad). Z referendumskoodločitvijo so državljani zavrnilimožnost, da bi država35-odstotni delež naše največjezavarovalnice tudi lastniškoprenesla na Kad, ki pa ta deležsicer že zdaj upravlja.Nasprotniki Kadovega lastništvatretjine Triglava so opozarjali, dabi s tem, ko bi Kad postal tudilastnik državnega deležaTriglava, ne pa bil zgolj upraviteljkot doslej, dobil tudi pravico, data delež proda.Zato so med kritiki, predvsemv državnem svetu in opoziciji,najglasnejša opozorila šla ravnov to smer - zaradi premajhnihvaroval v noveli zakona naj bi poprenosu lastništva na Kad kajhitro sledilatudi razprodajadelnic Triglava »pod mizo«verjetno tudi ne interesentu, kibi za Triglav ponudil najvišjoceno. Po političnem podajanjuargumentov za m proti novelizakona se je Ijudstvo tako naMartinovo nedeljo vendarleodločilo proti prenosu dobretretjine Triglava v last Kada, kot že rečeno, z več kot 70 odstotkiglasov. Poleg tiste razlagereferendumskega izida, ki jetrdila, da so državljani nasedlitrditvam, da bo vsak izmed750.000 upravičencev dobilsvojih tisoč evrov, je najboljzbodla v oči naslednja razlagareferendumskega »ne«vladnemu predlogu: izidreferenduma pomenidržavljanski »ne« nadaljnji»poceni« razprodaji državnegapremoženja.Tako se zdi, da se v Sloveiuji obzadnjih razprtijah medpolitičnimi in gospodarskimidejavnild, ki so se sprožilepredvsem zaradi političnegapreračunavanja inobračunavanja ob prodaji državnega premoženja (največjakamna spotike sta Mercator inDelo), razvija vzdušje, ki ostronasprotuje nadaljnji prodajidržavnega premožetija - vsajbrez ostrega nadzora,transparentnosti in koristi zadavkoplačevalce.To je tudi pravi trenutek, dapogledamo, kako so te prodajepotekale doslej oziroma zakakšen pristop pri prodajidržavnega premoženja se jevlada sploh odločila ob nastopusvojega mandata pred tremi leti?Kakosejevladadoslejumikala iz gospodarstvaVladajoča koalicija jepostopen umik države izgospodarstva predvidela že vkoalicijski pogodbi. Že v temdokumentu se je koalicijazavezala, da si bo s sistemskimiukrepi prizadevala čim boljomejiti povezave med politiko ingospodarstvom ter uresničitiumik države iz vlogelastnika/proizvajalca.»Teoretične in empirične študijekažejo, da so podjetja v državnilasti manj učinkovita in daprepletenost politike ingospodarstva zaviragospodarsko rast.« Pri prodajideležev, kjer je država posrednalastnica preko Kapitalske in inSlovenske odškodninske družbe(Sod), so koalicijski partnerji tako zagotovili, da bodo deležeprodajali na mednarodnihrazpisih, na katerih bodo zenakimi pogoji lahko sodelovalidomači in tuji investitorji, priKadu pa so zagotovili postopenumik iz podjetij. Pri prodaji bodotako iskali najustreznejšokombinacijo med počasnimumikom in malimi prodajami naborzah ter z iskanjem kupcev znezavezujočimi dražbami zavečje svežnje.»Pri neposrednem lastništvu vpodjetjih se bo koalicijazavzemala za prodajo državnihdeležev. Koalicijabo zagotovilaenoten pristop. S privatizacijodržavnih podjetij inliberalizadjo monopolnihdejavnosti se bo povečalaučinkovitost teh podjetij terizboljšala kakovost njihovihstoritev, znižale se bodo cene zapotrošnike in povečala globalnakonkurenčnost gospodarstva,«sose zapisali koalidjskipartnerji.Tudi vladni strateški svet podvodstvom ekonomista MičaMrkaiča je opozarjal, da sopodjetja v zasebni lasti velikoučinkovitejša in produktivnejšakot tista v državni lasti - seveda spogojem, da je trg liberaliziran inda učinkovita politikakonkurence onemogoča zloraboprevladujočega položaja na trgu.Ekonomisti so opozarjali naspome politične zamenjave načelu najuglednejših podjetij povsakih volitvah in na škodljivvpliv politike na poslovanje inrazvoj podjetij. Tako je že prvaJanševa »svetovalna« skupinaekonomistov predvidela umik države iz gospodarstva - Kad inSod naj bi postala zgoljportfeljska lastnika in seodpovedala aktivni vlogi priupravljanju podjetij.Privatizadja podjetij v večinskidržavni lasti pa bi se izpeljala poformuli 26xy - 26 odstotkovdružbe bi ostalo v lasti države,delež x bi bil prodan strateškemulastniku, delež y pa manjšinskimdelničarjem. Država bi tako ssvojimi 26 odstotki obdržalakontrolni delež in možnostvpliva na skupščinah, odpovedala pa bi se svojiupravljalski funkciji. Da bi seizognilipolitičnemuimenovanju nadzomih svetov inuprav družb ter s tem vplivupolitike na gospodarstvo, soekonomski strategi predlagalitudi čim hitrejši začetekprivatizacijskih postopkov.Nato je oktobra 2005 nastalvladni odbor za reforme, ki jepravzaprav nadaljevalprivatizadjske predlogestrateškega sveta. Predvideljepostopen umik države iz podjetijSocialni demokrati: V Slovenijiv zadnjih letih potekaokrepljen lastniški spopad, vkaterem se je pozabilo, kaj jevloga menedžerjev, nadzornihsvetov, skupščin delničarjev inkaj je vloga vlade kotupravljavca, regulatorja in nelastnika Slovenije.v treh letih. Poleti 2006 pa jevlada končno sprejela programumika držav iz gospodarstva, kipredvideva umik države izgospodarstva v treh delih - izprve skupine netržnih naložbnaj bi se Kad, Sod in DSUumaknili v 30 mesecih, iz drugeskupine naložb, ki kotirajo naborzi, v 24 mesecih, tretjoskupino pa sestavljajo strateškenaložbe, za katere država nidoločila časovnega okviraumika.Tako sta Kad in Sod konec leta2005 začela objavljati javnerazpise za prodajo svojih naložb.Sodu je letos uspelo prodati deleže v 41 družbah, za kar jeiztržil dobrih 223 milijonovevrov, Kad pa je s prodajodeležev v 43 družbah letos»zaslužil« 224,7 milijona evrov.Prodaja njunih kapitalskihnaložb je obema skladoma odleta 2005 prinesla več kot 820milijonov evrov. Država kotneposredna lastoica pa se je kot. prodajalka odrezala precej slabše- izpeljala je (po prepričanjumnogih slabo) prodajo deleža vSIJ, NKBM, trenutno se trudi tudis Telekomom.In kako državnepostopke ocenjujejodrugi?Na prodajo državnih deležev vgospodarskih družbah leti precejočitkov - predvsem na račun netransparentnosti, doseganjaprenizkih kupnin in političnepreračunljivosti pri prodaji. Sprodajo državnega premoženja veni ali drugi obliki pa se niukvarjala zgolj vladajoča stran.Marsikatero vrstico in minuto sotej tematiki namenili vsaj najavnomnenjskih lestvicahtrenutno krepko vodilni socialnidemokrati (SD), ki že v svojemprogramu opozarjajo, da»družbeno ustvarjenopremoženje prejšnje generacijenikakor ne more biti predmetdivje privatizacije». Ob številnihopozorilih o neustreznigospodarski politiki države vzadnjih letih SD v pripravialtemativnega vladnegaprograma za obdobje medletoma 2008 in 2012 (ko naj bipredvidoma prevzeli vlado)opozarja tudi:»V Sloveniji v zadnjih letihpoteka okrepljen lastniškispopad, kjer se je pozabilo, kaj jevloga menedžerjev, nadzornihsvetov, skupščin delničarjev inkaj je vloga vlade kotupravljavca, regulatorja m nelastnika Slovenije. V zadnjihletih se je v Sloveniji začela tretjafaza privatizacije, ki je temeljnaznačilnost nepreglednosti invmešavanja politike v posamezne faze privatizacije, obpovezavi s posanleznimi centrikapitalske moči v svojo lastnokorist in ne za povečevanjekonkurenčnosti in razvojagospodarstva.« Socialnidemokrati so tako prepričani, dase v okviru tretje fazeprivatizacije netransparentno intudi pod ceno prodaja državnopremoženje in s tem tudizmanjšuje učinkovitost trgakapitala.Vlada naj bi tako s škodljivoprodajo Mercatorja pokazala,kako se pod ceno prodajajonajboljša podjetja - primernaspodbuda za menedžerje, kiželijo čim hitreje in čim cenejepostati prevladujoči lastnikidelniških družb. »Problem nilastnina države, problem je vtem, da si je sedanja oblastupravljalske deleže prilastila inhoče za vsako ceno in čim hitrje,do konca mandata,neodgovomo razprodatipremoženje RepublikeSlovenije,« so še ocenili socialnidemokrati, s tem pa se zaradi (predvsem) političnih koristi sepovečujejo težave pokojninskeblagajne in poravnavanjedenacionalizacijskih obveznosti.Ali je prodaja državnegapremoženja splohpotrebna?Pri vsem tem se človek vpraša,ali je prodaja državnegapremoženja v tolikšni meri, kotsi ga je v zadnjih letih zastavilaslovenska država, splohpotrebna. Dr. Franci Križanič zEkonomskega inštituta pravnefakultete pravi: »Ni nujno, da seto prodaja. Zelo pomembno je,da filiale ne bodo postaleoskubljene vseh razvojnihpotencialov. Drugič pa - če jedružba v državni lasti in začnedelovati kot državni urad, potempostane ekonomskonekonkurenčna. Treba je najtiustrezno obliko vodenjaoziroma državo v vlogi lastnika,ki se ne bo vmešaval vinvesticijske in poslovne odločitve.Nekaspremembase ,mora zgoditi, da finančnoministrstvo ne bo odločalo,katero elektramo bo kupilHolding Stovenske elektrame,«je bil kritičen Križanič, kipoudarja, da je v državnihpodjetjih treba vodenje ureditienako, kot poteka v zasebnihdružbah.Katerih družb, ki so vneposredni državni lasti,potemtakem po Križaničevemmnenju ne bi bilo trebaprivatizirati oziroma jih mordacelo ne bi smeli? »Telekoma,HSE, tako, da bi lahko postalepodružnice, obvezno ne smemoprivatizirati NLB, Triglava,NKBM, Mobitela. Ne smemojihprivatizirati tako, da lahko tedružbe nazadnje zamrejo,« šepravi sogovomik, ki se strinja strditvijo, da bi lahkoprivatizacijo državriihpodjetij vtakšni obliki, kot trenutnopoteka, ustavili. Križanič jenamreč prepričan, da končnirezultat teh postopkov ni znan -če je to prodaja, bo to za slovensko gospodarstvopomenilo veliko škodo.Dr. Maks Tajnikar je žeseptembra na straneh SobotneprilogeDela predstavil mogočnegativen scenarij privatizacijeslovenskega gospodarstva - na primeru Luke Koper, Slovenskihželeznic in Intereurope. Kotjezapisal Tajnikar, sta Luka Koperin Slovenske železnice lokalnamonopolista - prva že zaradisvoje narave, druga pa zaradisvoje monopolne infrastmkture.Poleg njiju je še Intereuropa, kijima sicer dovolj konkurence, vpovezavi obema prejomenjenima družbama pa bilahko postala velik lokalni inregionalni igralec, »Z vidikakonkurence razmere niti nisotako slabe, dokler so ta tripodjetja vsako zase. Žal je danesv ozadju državna lastnina, ki jihpovezuje, a je bila na srečo našadržava v zadnjih letih takonespretna, da te spone ni bilasposobna izkoristiti, tudi če so zato nekateri poslovodje iz tehdmžb lepo prosili.« Ob tem Tajnikar meni, da bidržava lahko iz vseh treh podjetijz ustrezno sodobno in razvojnousmerjeno strategijo in zusposobljenimi poslovodjipotegnila čim več. Vendar paopozarja, da bi lahko vse tridružbe povezali v vertikalnimonopol in »ohranili političnokadrovanje in brezperspektivnopolitiziranje. Tedaj se našegospodarstvo ne bi mogloobračati na altemativneponudnike, bilo pa bi soočeno zneucinkovito, politično pristransko in monopolnoponudbo.«Tajnikar je tako tudiprepričan, daje Deutsche Bahn,ki je v državni lasti, slovenskilogistični trojček sposobenurediti tako, kot ga naša državane zna. Vendar pa ob tem opozarja na usodne posledicemonopola za slovenskogospodarstvo, pa tudi na dejstvo,da bi bila moč monopola, ki bi gaobvladovala nemška država,tako neskončna, saj se tazagotovo ne bi bala slovenskih volivcev. »Sam menim, da binaredili z Deutsche Bahnomnacionalno strateško napako: dabi dobili v Evropi konkurenčnopodjetje in se znebili nekajnadlog na plecihdržave, bi vseslovensko gospodarstvoizpostavili monopolni moči ne letujega podjetja, pač pa celo tujevlade in oblasti.« Tajnikarnamesto tega predlaga raje:onemogočimo monopole mdovolimo, da zasebna lastninanaredi svoje. ARGUMENTI DR. ALEKSANDRE GREGORIČ Z EKONOMSKE FAKULTETE ZA IN PROTl PRIVATIZACIJIrazlogl za:- večja učinkovitost poslovanja gospodarskih družb- vzpostavitev strožjih finančnih omejitev- omejitev poseganja politike v gospodarstvo- dostop do finančnih sredstev, kapitalskih trgov- omejitev morebitnih nasprotij interesov države kot lastnice in regulatorja- povečanje kredibilnosti tržnih reform in vladne politike- tehnološke spremembe, globalizacija, liberalizacija in integracija trgovrazlogl proti:- deležniški pogled na delovanje gospodarskih družb- nerazvit institucionalni okvir- nacionalni interes- zagotovitev osnovnih storitev javne narave KAJJE DRŽAVA PRODALA DOSLEJ? Država se je zavezala, da se bo umaknila iz družb, ki so neposredno in posredno (po Kaduin Sodu) v njeni lasti. Tako paradržavna sklada v skladu z vladnimi smenucanuprodajata svoje deleže na podlagi javnih razpisov, državi pa se je doslej uspelo»umakniti« le iz Slovenske industrije jelda (Sij) in po novem iz Nove Kreditne bankeMaribor (NKBM). Zato smo pogledali nekaj primerov prodaje državnih deležev vzadnjih letih - večino teh sta prodala Kad in Sod.MERCATOR - Javnosti gotovo najbolj znana prodaja državnega deleža y nekem podjetju,ki je sprožila tudi vrsto političnlh in gospodarskih sporov. Kad in Sod sta septembra 2005svoja deleža v Mercatorju (Kad 16,3 odstotka, Sod 13,7 odstotka) za dobre 35,4 milijardetolarjev prodala Istrabenzu in Pivovarni Laško. Zaradi domnevne nepreglednosti jeprodaja tretjiae največjega slovenskega trgovca naletela na veliko nasprotovanje,predvsem zatb, ker sklada nista objavila javnega razpisa za zbiranje ponudb morebitnihkupcev. Da je prodaja potekala nepregledno in da je bila prodajna cena za Mercatordoločena »na neustrezni podlagi«,je letos poleti ugotovilo tudi računsko sodišče. Skladasta po mnenju sodišča prodajo izpeljala nepregledno, nepravilnostije sodišče ugotovilotudi pri postopkih odločanja o prodaji in pri vodenju dokumentadje.DH.O - Paradržavna sklada sta svoja deleža v največji slovenski časopisni hiši - Kad 6,17,Sod 11,72 odstotka - Pivovarni Laško prodala v okviru prevzemne ponudbe, ki jo jepivovama objavUa v začetku aprila letos. S prevzemno ponudbo je Pivovama Laškopridobila skoraj 50 odstotkov delnic Dela in tako postala skupaj z deležem, ki sta ga obobjavi prevzemne ponudbe poleg nje imela v lasti še Badenska in Talis, lastnica dobrih94 odstotkov vseh delnic. Večinski lastnikje pozoeje iztisnil male dehiičai-je iz družbe.TELEKOM - Država je mednarodni javni poziv za prodajo 49,13-odstotnega deleža vTelekomu Slovenije objavila 31. avgusta. Na željo večih interesentov za odkup državnegadeleža v Telekomu je komisija za odprodajo tega deleža pripravila nov predlog pogodbeo prodaji in rok za oddajo zavezujočih ponudb z 18. decenibra na 4. januar prihodnjeleto. Za Telekom se trenutno sicer zanima sedem potendalnih kupcev, država panamerava obdržati 26-odstotni kontrolni delež.NKBM - Komajda prejšnji teden se je koncala prodaja 49-odstotnega državnega deleža vNovi Kreditni banki Maribor. Država je ta delež prodala po 27 evrov za delnico (pomnenju mnogih prepoceni). Med nove lastnike banke se lahko šteje 110.256 državljanov,ki so izrazUi zanimanje za nakup delnic banke - država jim je namreč določeno količino(najmanj 20 delnic) zagotovila. Država bo tako 24 odstotkov osnovnega kapitala NKBMoziroma 151,35 imlijona evrov prodala malim vlagateljem, domači institacionalnivlagatelji bodo lahko kupili 10,19 odstotka osnovnega kapitala v vrednosti 64,25milijona evrov, tuji institucionalni vlagatelji pa 14,81 odstotka delnic banke v vrednosti93,41 milijona evrov.MERKUH - Nakekka družba je še »sveže prevzeta« - menedžerski prevzem Merkurja sejenamreč končal prejšnji teden. Konzordju, ki ga poleg vodilnega podjetja Merfin v lasti 67menedžerj-ev Merkurja sestavljajo še Banka Koper, Sava, družba Euro-Veneto Zagreb inInterfin Naložbe Koper, je med prevzemno ponudbo uspelo pridobiti dodatnih 19,94odstotka delnic, tako da je postal lastoik 98,44 odstotka delnic družbe. Ponudbo jesprejelo 3133 delničarjev, prevzemniki pa so delničarjem ponudili 405 evrov za delnico.Kad in Sod sta sicer svoj delež v Merkurju konec lanskega leta na javni dražbi prodalanajboljšemu ponudniku, celjskemu Tusu. Ta je za 24,33-odstotnidelež Merkurja odštel94,5 milijona evrov, cena, ki so jo dosegle delnice Merkurja, pa je bila kar 39 odstotkovvišja od izklicne.ISTRABENZ - Še ena sveža, s politi6umi nitmi prepletena prevzemna zgodba. Potem ko seje dolgo že precej glasno ugibalo o Istrabenzovem prevzemu Petrola, je Petrol presenetil z objavo prevzema Istrabenza. Paradržavna sklada sta svoja deleža - skupaj 28,23odstotka - prodala po xio evrov za delnico, kar je bilo precej niže od tedanje tržne ceneIstrabenzove delnice. Petrol je tako postal lastnik 32,44-odstotnega deleža koprskedružbe, ševednopaje precej namigovanj otem, da naj bi bil Petrolovprevzenilstrabenzaprveiau možu te družbe, Igorju Bavčarju, pravzaprav ustrezal.SLOVENSKA iMDUSTRtjA JEKLA - Država je letos 55-odstotni delež Sij prodala ruskemuKoksu. Zanj je iztržila 105 milijonov evrov. Koroški jeldarji so bili ob prodaji prepričani,da jih je država opeharila za 112 milijonov evrov. Tako ji očitajo, da se je s prepoceniprodajo Rusom m neupoštevanjem njihovega vložka pri sanaciji jeldam okoristila nanjihovračun.PRiMORjE-Vodilni možjePrimorja so menedžerskiprevzem družbe objavfliniaja lani, kosta Vipa Holding m Primorje Holding obvladovala 32 odstotkov gradbene družbe.Delničarjem Primorja sta prevzemnika ponudila 34 evrov za delnico - ceno, kiparadržavnima skladoma ni ustrezala. Avgusta pa so prevzemniki ponudili Kadu in Soduvišjo ceno - 44 evrov za delnico. Sklada sta to ponudbo sprejela in menedžeijemPrimorja prodala svoj 28-odstotni delež v ajdvoski gradbeni družbi. Ti so tako postalilastnild 58 odstotkov Primorja.ACH - Kad in Sod sta svoja deleža v-tej družbi prodala že v letih 2003 in 2004 - Sod je leta2003 svojih 9,5 odstotka prodal Luki Koper, ieto zatem pa je Kad skoraj l6-odst6tni deležprodal Infond Holdingu. Vodihii možje ACH s Hennanom Rigelnikom na čelu so leta2005 prek družbe Protej izpeljali menedžerski prevzem ACH. Avgusta letos so delni&rjiACH potrdfli umik družbe z borze.ISKRAEMECO - Po dolgotrajnem iskanju strateškega partnerja oziroma najustreznejšerešitve za to kranjsko družbo sta Kad in Sod (poleg njiju tudi družba pooblaščenkaIskraemecoDus, KD Kapital,Adriatic Slovenicain podjetje PMA) novembra svoje deleže,ki so skupaj pomenili kar 97,6 odstotka družbe, prodali družbama El SewedyElectrometer Egypt in El Sewedy Cables. Kupca sta za delnžco Iskraemeca ponudila 101,5evra, v Kadu in Sodu pa so prepričani, da sta egiptovski družbi iz skupine El Sewedynajprimemejša dolgoročna lastnika za slovenskega izdelovalca števcev.GORENJE - Gorenje je bilo po mnenju nekaterih ekonomistov idealen primer, kako bi sedržava lahko zgledno umaknila iz gospodarstva. Potem ko se je Sod že lansko poletjedokončno umaknil iz lastniške strukture tega podjetja, se je popolna priložnost zaoblikovanje zglednega primera privatizadje ponudila z dokapitalizacijo Gorenja - takratbi lahko svoj vpliv zmanjšal tudi Kad. Vendarpa je po številnih zapletih namesto želene50-odstptne prišlo le do 15-odstotne dokapitalizacije, s čimer država ohranja četrtinslddelež v lastništvu omenjene družbe. Kad naj bi se iz Gorenja umaknil do prihodnjegapoletja, kotje pred časom za Finance pojasml predsednik NS Kada Boris Zupancic, pa najbi se postopki za umik iz kapitala Gorenja začeli do konca tega leta.Žrro - Na razpis, na katerem sta Kad in Sod pred mesecem dni prodajala nekoliko več kot26 odstotkov Žita, se je prijavil KD Group, ki ga vodi Matjaž Gantar. Ponudba mora biti popravilih, Id sta jih postavila sklada, veljavna vsaj do sredine januarja prihodnje leto.Mogoči kupec je moral predložiti tudi nepreklicne bančne garandje prvovistne banke zaresnost ponudbe v vrednosti 40 odstotkov ponujene cerie. KD Group sicer že obvladuje23 odstotkov Žita, tako da bo moral, če bosta skladasprejela njegovo ponudbo, objavitiprevzem Ijubljanske družbe. Sicer pa precej poznavalcev meni, da bi lahko vlagatelje boljkot Žito privlačilo 98.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Ijubljanskem BTC,kterstojiŽito.M.D.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Dodevska Majda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 10. 12. 2007
Stran: 4