OSAMOSVOJITEV GRADBENIKOV NAJVEČJA PODJETJA SO SE ZIMEBILA LASTNIŠTVA DRŽAVE ROMANAŠLIBAR PAČNIK OBLAST JE ZDAJ USTVARILA RAZMERE ZA DVA BOLJ ENAKOVREDIMA KONKURENČNA GRADBENA POLA. Kljub napovedi o umiku iz gospodarstva država krepi svoj lastniški vpliv v gospodarskih družbah - samo minule dni so se na seznamu znašli Iskraemeco, Steklarna Rogaska, Splosna plovba in Casino Ljubljana.
Med njimi pa je vse manj gradbenih podjetij, ki jih praviloma prevzemajo podjetja vodilnih delavcev in zaposlenih, zadnji prevzem je tako uspel menedžerjem ajdovskega Primorja pod vodstvom DUŠANA ČRNIGOJA. Država je očitno ocenila, da so dobički v gradbeništvu preskromni, vodilna podjetja (po prihodkih, kapitalu, zaposlenih sta največja SCT in Primorje) pa kljub umiku iz lastništva seveda lahko nadzira tudi drugače, denimo z milijardnimi posli Darsa, od katerih so gradbeniki še kako odvisni. Pot do lastniške osamosvojitve je bila za vodilne v SCT-ju na čelu z IVANOM ZIDAR)EM sicer precej manj trnova (pa zato nič manj sporna) kot za njihove primorske kolege. Pooblaščenka Delfi zdaj obvladuje dobrih 66 % SCT-ja, ki ima še dobrih 12 % lastnih delnic, samo vodilni naj bi imeli prek Delfija in Glotisa v lasti 32 % kapitala družbe. Menedžmentu Primorja pa se je, preden sta mu Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) ta teden le prodala svoj skupni 29,21-odstotni delež, dogajalo še marsikaj. Konkurenca je »v boj« za paradržavni delež poslala Konstruktor VGR na čelu z MAKJANOM PINTARJEM (nakup bi sofinancirala Kraški zidar in Pomgrad, ki sta lastniško povezana z SCT, pomagala pa naj bi še CM Celje in po potrebi Vegrad). Seveda ni manjkalo političnih pritiskov, z vsem skupaj pa je lepo sovpadla se policijska preiskava trgovanja z delnicami Primorja pred objavo prevzemne ponudbe. Toda KAD in SOD sta svoj delež mesec dni po izteku prevzemne ponudbe nazadnje vendarle prodala Primorju Holdingu (v katerem je zbranih 51 menedžerjev Primorja) in Vipi Holdingu, slednja pa sta s tem postala 87,36-odstotna lastnika deleža v ajdovskem gradbenem podjetju. Država je na koncu iztržila 2,8 milijarde tolarjev (kar je 641 milijonov ali tretjino več od prevzemne ponudbe), »kolateralno skodo« pa so spet preštevali mali delničarji. Odločitev paradržavnih skladov za Primorje je bila za štajersko-ljubljansko konkurenčno navezo kar nekoliko presenetljiva, je pa slovenska gradbeniška scena z njo dobila nove, bolj jasne obrise. Oblast je zdaj ustvarila razmere za dva bolj enakovredna konkurenčna pola (ji je sef SCT s svojimi idejami o vseslovenskem gradbenem holdingu - v katerem naj sicer ne bi bilo Vegrada, ki SCT-ju vse bolj konkurira pri državnih poslih, in seveda tudi ne Primorja, ki ga tovrstne ideje niti niso nikoli ganile - zrasel čez glavo?). Kakorkoli že, prav zanimivo bo videti, kako si bosta dolgoletna (Dušan Črnigoj je na čelu Primorja od leta 1984, novi mandat se mu izteče leta 2008, Ivan Zidar pa vodi SCT od leta 1974 in z novim mandatom do leta 2009) in na vladni kadrovski cunami enako imuna direktorja stopila nasproti v lastniško razčiščenih okoliščinah v obeh podjetjih. Do državnih poslov sta se velika konkurenta do zdaj pogosto dokopala v partnerskem nastopu. Toda zdaj ima tudi Primorje možnost, da si sam izbira strateškega partnerja ... X
Medij: Mladina
Avtorji: Pačnik Šlibar Romana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: 8 dni na teden
Datum: 12. 08. 2006
Stran: 9
