posojili) preko družbe Merfin uspelo zbrati za približno 25milijonov evrov kapitala. Na ta znesek so (ali še bodo) preko Merfina najeliza 20-krat toliko dodataega posojila, torej okrog 500 milijonov evrov.Seveda so za takšna posojila zastavili delnice Merkurja, ki jih že oziroma jihše bodo imeli v lasti, zastavili so tudi osebno premoženje in dobro imejeprvimožMerkurja,mag.BmeKordez,hitelpojasnjevatijavnosti.Ačesmokonkretnejši. Nekaj deset merkurjevcev, ki trenutao premorejo par mili-jonov evrov, bo prevzelo m kupilo več kot pol rnilijarde evrov vredenMerkur. Že laiku bi moralo bitijasno, da tu nekaj ne štima.Merkurje eno najvecjih slovenskih borznih podjetij m takšnihvtuji-m ne prevzemajo posamezniki, tudi 100-krat boljše plačani menedžerji odKordeža m njegovih sodelavcev ne. Res pa so družine večinske lastnice mar-sikaterega podjetja, zlasti v Nemčiji, a so lastnice teh podjetij že desedetja.Prav tako so lahko večinski lastniki največjih (borznih) podjetij posamezni-ki, ki so podjetja ob primemi podjetnišld ideji ustanovili - v Sloveniji jenajbolj znan primer Celjana Mirka Tuša, ki je lastnik istoimenskegatrgovskega podjetja. Kordež sicer pravi, da m imd težav s pridobivanjemposojfl, saj' da so menedžerji bančnike uspeli prepričati, da bo podjetjeMerkur v prihodnosti vredno bistveno več. Takoj se zastavlja vprašanje, zakajtorej želi teh 67 Ijudi iz lastništva Merkurja,kier so po vedni ostali le še dmgisedanji in nekdanji zaposleni v Merkurju, iztisniti male delničarje. Morda senavkljub več kot 75-odstotnemu lastništvu bojijo kakšnih tožb, če bodo izčr-pavali Merkur, morda tudi s prenašanjem premoženja na Merfin. Že ime tedružbe (MERkur FINance) kaže na to, da bodo Merkurjeve finančnenaložbe, samo delež v Gorenjsld banki je vreden krepko čez 100 milijonovevrov, sčasoma prenešene na podjet)'e menedžerjev.Vsem lepim besedam navkljub je novo zanimivo vprašanje, kako sopredstavniki tako domačih, kakor tujih bank, nekaj posameznikom splohodobrili tako visoke kredite. Tako, kot so se prevzema lotili v Merkurju, bi sega lahko praktično slehemik. Vendar ostali očitno nimamo tako dobregaimena, da bi prejeli 100-krat večji znesek posojila od našega dejanskega pre-moženja. Pa bančnikov navkljub zavarovanju posojil z ddnicami in osebn-im premoženjem vodilnih v Merkurju res m prav nič strah, da posojila morda sploh ne bodo vmjena?! Sploh, ker so v slovenskih bankah (tudi vdržavnih) v zadnjih letih finandrali precejšnje število prevzemov. Zato sotudi tako hitro rasle bilančne vsote slovenskih bank, toda izčrpavanjedoločenih podjetij s strani menedžerjev bo lahko vodilo tudi v slabše poslo-vanje s strani menedžerjev prevzetih podjetij, morda tudi v njihov propad.A o tem v slovenskih bankah sploh razmisljajo, ko menedžerjem brez ome-jitev posojajo ogromne vsote denarja? Jih pred kratktm počeninepremičninski balonček v ZDA, kjer so velike tuje banke v osnovo za izda-jo hipotekamih posojil poleg celotne (precenjene) vrednosti nepremičnineupoštevale celo vrednost premičnin v stanovanju, res m nič izučilo?Je že tako, da se zdi prevzem Merkuija na prvi pogled do malih del-ničarjev zaradi dokaj visoke prevzemne cene za delnico bolj pošten odštevilnih v preteklosti (BTC, SCT, Primor)'e, Autocommerce, Aktiva, KDGroup...), ko se je preko povezanih oseb m družb pooblaščenk izigravaloprevzemno zakonodajo ali pa iz lastniitva pidovskih holdingov pod cenoiztiskalo certifikatne delničarje, a dejstvo je, da tako prvi kakor drugi za sabopuščajo dvome o tem ali ni šlo za neupravičeno bogatenje posameznikov.Apodobne zgodbe, pri kranjski Savi, koprskem Istrabenzu, Pivovami Laško,da ne omenjamo tisdh manjših družb, nas v prihodnjih mesedh šde čaka-jo. Dolgo časa smo se v Slovemji lahko upravičeno hvalili, da pri nasnimamo tranzidjskih bogatašev, ker smo s certifikatno privatizadjo touspdi prepredti. Vendar iznajdljivi posamezniki m pomanjkljiva zako-nodaja sta poskrbdi, da so nekateri v Sloveniji le postali tranzidjski bogatasi.Razlika s podobnim bogatenjem v Rusiji, na Hrvaškem in redmo vSrbiji je le-ta, da je tamkajšnjim tranzidjskim bogatašem to uspdo v nekajletih, slovenskim pa 'šde' po dobrem desetletju. Z umikom paradržavnihskladov Kad m Sod iz lastništva Istrabenza, Merkurja, Autocommerca,Pivovame Laškojim sedanje m prejšnje polidčne oblasti pri tem le poma-gajo. Se bolj zanimivo je, da posojila menedžerjem posojajo tudi državnebanke. AH se jim bodo ta posojila dobro izšla, bo pokazala prihodnost.Vsekakor pa posojila postajajo vse dražja tako zaradi dvigajoče se evropskeobrestne mere (Euribor) in vse višje slovenske infladje, za slednjo je delnivzrok tudi pomanjkanje prave konkurence v številnih dejavnostih.Potendalni zasluzki za slovenske banke (kar je zarumivo za potendalnekupce ddnic Nove KBM) postajajo vse veqi,vse vecja pa so tudi tveganja. /'

Medij: Poslovna dinamika
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 17. 12. 2007
Stran: 8