le-gendarni mislec, ki ga tujina ceni boljkot domovina. Golobič naj bi okoli se-be zbral ekipo, ki bi iz prebežnega delaLDS in še nekaterih levosredinskih in-telektualcev poskušala dobiti 6im ve6-jo podporo najesenskih volitvah.Gibanje, iz katerega je nastalastranka Zares, je obstajalo ženekaj časa, sama slranka pa jebila pod vašlm vodstvom ustanovljena šele oktobra 2007, ob-staja torej kratek čas. Kaj se lah-ko v pol leta zgodi s tako stran-ko? Ste naredili stvari, ki stejihželeli?Vse tisto, kar pritiče stranki v prvih me-secih obstoja. Tega ni malo in zdi semi, da smo ponekod presenetili tudisami sebe in ne le drugih. Tudi samosebno si nisem upal verjeti, da jemožno v tako kratkem času požeti toli-ko odobravanja, saj je stranka nastalanedavno in je svoj projekt zastavila vosnovi nepopulistično. Deležni smobili kajpaktudi kritik in nasprotovanj, topač sodi zraven. Sicer pasmo ustano-vili vseh osem pokrajinskih odborov,že ve6 kot petdeset obcinskih in mes-tnih odborov, oblikovali smo štirinajstzelo aktivnih programskih odborov terseveda pridobili ve6 kot 4000 članov.Ob tem poslanska skupina ni prav ni6zanemarila delav državnem zboru in jebila prepoznavnejša tudi od mnogoštevilčnejših. Vtem kratkem časuje bi-lo torej opravljeno ogromno dela, in tozzelo omejenimi vsakovrstnimi viri. Po-sebno pozornost smo namenili tudi na-ši spletni strani www.zares.si, ki je da-leč najbolj živa od vseh spletnih stranipolitičnih strank. V manj kot enem letujojeveč kot 150.000 različnih obiskovalcev obiskalo skoraj 300.000-krat,pri čemer so ob raznih temah dopisaliveč kot 8000 komentarjev.Torej ste že konstituirani navseh nivojih?Nimamo še vseh potrebnih občinskihodborov, ta cilj pa bo dosežen še v ma-ju. To je imeti občinske odbore v vseh88 občinah, kjer so sedeži volilnihokrajev. Formiranje stranke namreč v nasem pnmeru sovpada s pripravamina jesenske volitve, ki bodo prvi preiz-kus, naša prva etapna preizkušnja.Javnomnenjske ankete vas naj-večkrat postavljajo na tretjemesto, včasih četrto. Ste tudi sa-mi merili? Kaj mislite o tem, karpreberete v drugih anketah?Sami ne merimo, saj to stane, sploh pabistveno drugačnih rezultatov ne bi do-bili. Da pa bi sami sebe zavajali, bi biloabsurdno.Mislite, da to katera od strankpočne?Bolj zato, da poskuša varati druge ozi-roma ustvarjati zmešnjavo. Vtem smis-lu so komične na primer raziskave ne-kega Parsifala, ki jih proizvaja vlada.Ne glede na vse, se je treba zavedatiznanega rekla, da so ankete kot parfum, uporaba je smiselna le v majhnihkoličinah in nikakor ne za uživanje. Karse nas tiče, jih jernljemo zadržano in spravo mero. Ni tako pomemben nitiodstotek niti ne mesto na rang lestvici,pomembni so dolgoročni, večmeseč-ni trendi, še posebej, če se ujemajomed različnimi raziskavami oziroma ra-ziskovalci, sploh verodostojnejšimi,katerih »rok trajanja« je daljši od enihvolitev. Ti trendi nas uvrščajo v zgornjidel z nekje med osmimi in desetimi od-stotki pri 30 odstotkih neopredeljeno-sti. Vseto dajs realno podlago prizade-vanju, da bi se naša vloga v parlamen-tu, kjer imamo trenutno sedem poslan-cev in poslank, okrepila.Zelo dolgo ste se odločali o vr-nitvi v politiko. Kajje bilo pri va-ši odločitvi prelomno? Kar težko si predstavljam, toda de-cembra letos bom imel dvajset let de-lovne dobe. Od tega sem skoraj štiripetine preživel v politiki. Nekako semizte politike kar naprej odhajal. Začelsemnovembra1988, komejevpoliti-ko bolj kot ne naplavilo iz publicističnihvrst, zato me je že kot delegata prvedemokratične skupščine mikalo, da biodšel. Potem se je zgodila kriza vLDS, ki meje motivirala, dasem ostal,še posebej, ko je stranko prevzel Ja-nez Drnovšek. Konec leta 2000 poprepričljivi zmagi nad vladno kompozi-cijo Andreja Bajuka sem se res umak-nil in se 2002 začasno vrnil le zaradivodenja Drnovškove predsedniškekampanje. Še vedno pa sem ostalčlan stranke, karje bila ocitno za mno-ge neka gesta, ki naj bi bila nekaj večkot le izraz nekegavztrajanja in pripad-nosti. Zato sem konec leta 2006 ugo-tovil, da s tem zgolj proizvajam neki ali-bi in nehote prispevam k nespremenljivosti (slabega) starija tako v stari LDSkotvpolitičnem prostoru nasploh. Mojizstop je sprožil niz reakcij, med dru-gim mu je sledil izstop večje skupineposlancev, pobudnikov združenja Za-res. V času tik pred tem se je v Sloveni-jizgodilonekajprelomnihstvari.Nalo-kalnih volitvah, najbolj pa v Ljubljani, vKranju in v Mariboru, je bil mit o tem,da je sedanja oblast nepremagljiva,dokončno zamajan. Potrdila se je veli-ka želja Ijudi v Sloveniji, da se neka ne-politična miselnost in pristop v tem tr-dem pomenu iztrošene, samozados-tne politike pri nas naseli v politiko invpliva nanjo. Mimogrede, pozneje napredsedniških volitvah je bil ravno toeden od pomembnih adutov DanilaTurka. No, znotraj vsega tega dogaja-nja, neke družbene oživitve po dvelet-nem obdobju apatičnega pristajanjana še en mandat iste vlade, je bila po-buda združenja Zares zelo pomem-bna, zato sem jo podprl in se ji pridru-žil. Ma koncu so me kolegi prepričali, me "odločili" in določili, da moram vtej intenzivni in kratki uvodni fazi prev-zeti tudi vodenje stranke.Nekako sta LDS in Zares pravasorodnika. Ali je logično, da bitvorila predvolilno koalicijo?Ne, to smo razčistili že predhodno, tu-di z SD. Že pred tiskovno konferenco, ko smo skupaj zavrnili zlorabo referen-dumaopokrajinah, smotestvarijasnopostavili. Vsaka stranka gre na volitvesamostojno, ker je prav, da vsaka iz-meri svojo težo in različnim volilcem damožnost izbire stranke s specifičnimprofilom. Tu smo korektni in odkrititekmeci. Opozicijsko sodelovanje instrinjanje o nekaterih ključnih nalo-gah, naprimerdaje nujnovlogo politi-ke v družbi zmanjšati, pa seveda pove-čuje možnost uspešnega povolilnegadogovarjanja.V Bulvarju pravijo, da BožoDimnik lobira za koalicijo Janša- Golobic.In Jankovic. Toje bistven dodatektegakonstrukta, saj razkriva svojega avtorjaoziroma avtorico, nekdanjo drzavnosekretarko Andrijano Starina Kosem.Vse skupaj pa pove nič drugega kot to,da gre za njeno odpadniško nočnomoro. V realnosti ni narnreč nobenepodlage za tovrstne špekulacije.Ali je možna naveza SLS inZares?Že prej omenjeno bulvariziranje naj-lepše dokazuje, da se ne pletetudi ničtakšnega. Če odmislimo, da sploh niverjetno, da bi takšna naveza lahkosestavila zadostno število glasov. Kakšna bi bila vloga SLS, De-SUS in Zmaga Jelinčiča v »veli-kih koallcijah«? Je možno, dabo Janša sestavljal vlado skupajz Jelinčičem kljub nasprotova-nju Evrope?To sploh ni vprašanje. če bo SDS ses-tavljal vlado, bo SNS zelo verjeten koa-licijski partner. Jelinčič o tem tudi od-krito govori. Karzadeva odnos SDS dotega, je značilen nastop predsednikavlade pred kakšnim mesecem, ko jepo sestanku predsednikov parlamen-tarnih strank na temo Hrvaške vtelevi-zijskem intervjuju izjavil, da samo enastrankazlorabljatotemozapredvolilnenamene, namreč SLS. SNS pa očitnone, ali kaj?! SDS kot vladna stranka, kije v preteklosti bila zelo nevzdržna, koje šlo za vprašanje zlorabe Hrvaške vpredvolilne namene, sedajvvladni po-ziciji ne more ravnati enako. Želi pa, dati glasovi iz naslova zlorabe te tematikene gredo k napačni stranki. In očrtnoSNS v perspektivi ni napačna...Pravite, da Je SDS v opoziciji iz-koriščal meddriavne spore?V zvezi s tem se neko poanto vednospregleduje. Te dni bo parlamentarnakomisija za nadzor objavila poročilo opreiskavi okoliščin znamenitih dogo-varjanj med Janšo in Ivom Sanaderjemv času pred zadnjimi volitvami leta 2004. Mislim, da kaj epohalnega nisomogli odkriti, vendarzame nikoli ni bilobistveno vprašanje vsebine prisluhov.To je bil namreč 6as incidentov in veli-kih napetosti med državama. Zato jezame bistveno večji škandal kotto, karnaj bi se dogovarjala, v nespornemdejstvu, da sta se pogovarjala, indaJanša kot predsednik najmočnejšeopozicijske stranke z vsebino teh raz-govorov ni seznanil nobenega uradne-ga visokega predstavnika slovenskedržave. Seveda ni ni6 narobe, da sestranki iz sosednjih držav, stranki, ki statudi članici evropske Ijudske stran-ke, pogovarjata. Toda ko gre za takšnosituacijo, za takšne okoliščine in tak-šno obdobje, je po mojem prepričanjunespodobno, zavrženo in milo rečenonedržavotvorno, da predsednik testranke o tem ne obvesti bodisi zuna-njega ministra bodisi predsednika vla-de, parlamenta ali predsednika svojedržave. V Sloveniji je žal prisoten taslab odnos do lastne države, še pose-bej pri strankah, ki imajo sicer najboljna jeziku državotvornost in patrioti-zem, toda ko gre za volitve, je vse,vključno z najbolj avtentičnimi državni- •mi nacionalnimi interesi, ponižano vmalovreden žeton v politikantskihstrankarskih igrah in računicah.Govoriloseje, daje liberalna de-mokracija v prejšnjih treh man-datih pomagala do bajnega pre-moženja nekaterim Slovencem.V zadnjih štirih letih pa smospet dobili kopico novih tajku-nov. Kako je s takimi pojavl?Sam najraje na tej točki uvodoma citi-ram Jašo Zlobca iz začetka 90. let, otem, daje oblast kot lu6, ki daje svetlo-bo, ampak tudi privlači vešče. To sedogaja. Narava oblasti je takšna, zatovelja biti najprevidnejši pri tistih politi-kih in strankah, ki zase trdijo, da temuniso podvrženi in da so imuni. Taoblast je začela točno s tem. Janša jepred tremi leti na shodu članov v Izoliizjavil, da bodo na oblasti toliko let, ko-likor so bili v opoziciji. To je seveda po-menilo: imate proste roke, poskrbitezase, saj nam nihče ni6 ne more. Letosje nedavno ravno tako v Izoli to izjavospremenil. Povedal je, daje tudi njiho-va oblast zgrešila napake, bil vsaj malosamokritičen do škandalozne prodaje državnih deležev Mercatorja in pa dru-gih, kar kaže na to, da se je prepriča-nost v usojenost -osvojitve novegamandata zamajala. Oblast so Ijudje,zato popolne oblasti ni, a izjemno niz-ka podpora, ki jo uživa ta vlada že natreh četrtinah prvega mandata, kaže-na to, da imamo vendarle opravka znečim drugim. Z nekim drugim pristo-pom oziroma prestopkom. če pogle-damo primerMercatoria - kljubvsemuje po tej totalni razpoložljivosti in zlora-t)e oblasti »mati vseh zlorab" v tem mandatu - dejstvo je, da se to v prej-šnjem mandatu ne bi moglo zgoditi: dabi bil pri predsedniku vlade sestanekzdrugimi visokimi državnimi uradniki in zzainteresiranimi podjetniki o tem, kakopod veleugodnimi pogoji sprivatiziratimilijardno premoženje in kaj vzamenoza to ta oblast dobi. če se to zgodi natej ravni in natakšen način, to pomeni,da je dovoljeno vse. To se je v nadalje-vanju v raznoraznih phmerih tudi potr-dilo. V naravi pariamentarne demokra-cije je, da je izpostavljena temu tvega-nju, saj prilika delatatu. Gre za odnos,ki ga oblast ima do tega problema. Ita-lijanska političha ureditev na primer seni v zadnjem desetletju bistveno spre-menila. Pa vendar se je v prejšnjemmandatu Silvia Beriusconija govorilo o»berlusconizaciji« v smislu totalnegazlorabljanja oblasti, v Prodijevem man-datu pa ni bilo slišati nič o kakšni »pro-dizaciji", čeprav je imel na voljo istevzvode oblasti. V Sloveniji se pogostoin rado poenostavljeno govori, da taoblast zgolj uporablja vzvode, ki jih jevzpostavila prejšnja opcija. Kot da nirazlika ravno v neuporabi teh vzvodov,vzmožnosti samoomejevanja. In edinaneukinljiva varovalka v parlamentarnidemokraciji so volitve, ki pa delujejo zzamikom in za nazaj. Zato je toliko po-membnejša javnost, svoboda medijevin nadzor kritične opozicije.Razlika na volitvah 2004 med le-vimiindesnimijebilapolomvpro-milih, spremembe pa so vriike... To je isto razumevanje demokracijekot čistega aritmetičnega glasovalne-ga stroja, kjer ti da en promil večinepravico, da si prisvojiš vso oblast. Vnadzornih svetih mnogih gospodar-skih družb je država z manjšinskim de-ležem v celoti izvrgla na primer pred-stavnike malih delničarjev. Povsod vnadzornih svetih so se stroški sejnin innagrad izrazito, ponekod celo ogrom-no povečali. Da bi več dobili, so umet-no povečali število sej. Vem za nekate-re primere, ko so nekateri zaračunava-11 potne stroške tudi za koresponden-čne seje, ko so glasovali od doma. Testvari so seveda v oči bijoče. So pos-ledica razumevanja politike kot prilaš-čanja vsega in dojemanja zmage navolitvah kot pravice do absolutneoblasti. Nadrugistranipavnašempri-meru tudi posledica ideje, da so, kotradi rečejo, po »12 letih na 45 let po-dlage« domnevne prikrajšanosti na vr-sti, dasi sedaj postrežejo. Predsednikvlade bi tu moral pravočasno ukrepati,pa ni. Sedaj to v omejenem obsegunakazuje, a slej ko prej iz taktičnih inpredvolilnih razlogov.Bi Zares lahko šel v koalicijozJanšo?Očitnotežko. Bi se stnnjali s tem, da bl vam šeen mandat v opoziciji koristil -v smislu raznrrij moči na levisredini?Vvsakem primeru računamo nato, dabomo močnejši v naslednjem manda-tu in po njem. Težko bi rekli, da bitakomlada stranka že na svojih prvih volit-vah to jesen dosegla svoj zenit. Še enmandat več bomo zanesljivo prepričljivejši in Ijudje bodo imeli še več razlo-gov, da nam bodo zaupali. Ali je ta rastpovezanaz opozicijskim položajem inali jo je možno zagotoviti tudi v vladnikoaliciji, je težko razpravljati vnaprej.S tem se za zdaj ne obremenjujemo.Je padejstvo, dajesodelovanjevvla-dnih koalicijah siceručinkovitejšezvi-dika uresničevanja programa, čepravpo drugi strani tudi bistveno bolj pod-vrženo sklepanju kompromisov kotopozicijsko delovanje, kjer si samsvoj gospodar. Kaj je nova polltlka? Je to novapolilična kultura all samo novastranka? Kakina Je stara politi-ka? Ali niste vi na nek način sta-ra politika?Novo politiko definiramo ha eni stranikot spremembo politične drže, na rav-ni pristopa, metode, kar pa na koncuvpliva tudi na vsebirio, program. Sa-moomejevanje politike, razumevanjepolitike kot zamejen podsistem, kidrugim ni nadrejen, ampak prirejen -to je zanesljivo novo pojmovanje poli-tike. Še posebej glede na sedanierazmerevSloveniji. Zvidika nove poli-tike naš temeljni cilj tudi ne more bitiodstranitev nekega politika s položa-ja, ki ga zaseda. Ce bi bil naš cilj samoto, bi bila to zelo preprosta politika,vendar bi pomenila nadaljevanje iste-ga političnega pristopa z drugimiobrazi. Tu vidimo, da bi utegnila bitinaša vloga precej močna, tudi gledena izkušnje in distanco do tega, kajneka oblast lahko naredi in kako smeto početi. Pomemben izziv za našostranko vidim v tem, da bomo v more-bitni koaliciji preprečevali, da bi zapa-dla v enake skušnjave te arogantnevehemence zmagovalca volitev, ki biželele zgolj zamenjati akterje, ne pazasuti kanalov, po katerih se netran-sparentno pretaka politični vpliv.Spremenjeni pristop za nas pomenitudi programske posledice. Ena iz-med ključnih opredelitevje aktivno dr-žavljanstvo in sodelovanje z nevladni-mi organizacijami. To že prakticiramo.Na ta način zaznavamo in odpiramoteme, ki jih sicer politika sploh ne more prepoznati kot problem. Na pnmerproblem soobstoja in gensko spre-menjenih organizmov, bioetike, traj-nostnega razvoja kot osnove vseh re-sornih politik in tako naprej.Se počutite kot Drnovškovnaslednlk? Zame bi bilo to razpravljanje precejnespodobno. Drnovšeknaslednikavpolitiki nima. On je v svojem razvojuin v razumevanju političnega delova-nja pa tudi javnega detovanja medsvojim predsedniškim mandatomstvari zastavil nekako precej radikal-no in nihče ne more tega početi tako.Izpadlo bi zelo neverodostojno inumetno. Nihče si tudi ne more prilas-čati njegovedediščine, kijesicervpi-sana v to, kar Slovenija danes je.Opozarjal je na nezadostnost stran-karskega politično-interesnega gle-danjanastvari, naškodljivosttakšne-ga gledanja - iz podobnega kritične-ga razumevanja samoblokiranostiuveljavljene politike je izšla tudi idejanove stranke Zares, čeprav si ne mo-remo niti ne želimo prilaščati tegasporočila in opozorila. To ostaja po-memben izzivzavse.Po enl strani gre za vellko plu-ralnost, po drugi strani pa neka-teri pravijo, da ima Zares sedempodpredsednikov tudi zato, daimate niti trdneje v rokah?To se je med formiranjem stranke zgo-dilo zelo spontano. Ta interpretacija,da se s tem lažje obvladuje stranko,velja za stranke, ki so že dalj časa napolitičnem prizorišču, za katere je to-vrstno razporejanje posameznih frak-cijskih mogotcev napodpredsedniškamesta pomembno za vzdrževanje ne-ke kohezije. Stranka, ki je še čisto nazačetku,tega ne potrebuje. Tovrstnihfrakcijskih notranjih razdelitev ni, takoda to ni bil naš motiv. Želeli smo pred-vsem pokazati in poudanti, da smostranka, ki resno misli, ko govori o pro-mociji in odpiranju priložnosti za noveobrazevpolitiki. ~VTEMMANDATUJEMERCATOR »MATIVSEHZLORABu.VPREJŠNJEMSETONEBIMOGLO ZGODIThDABIBILPRIPREMIERJUSESTANEKZVISOKIMIDRŽAVNIMIURADNIKItNZZAINTERESIRANINIPODJETNIKIOTEM,KAKOSPRIVATIZIRATIMILIJARDNOPREMOŽENJEINKAJZATODOBIOBLAST.99 ~VSAKASTRANKAGRENAVOLITVESAMOSTOJNO,DAIZMERISVOJOTEŽOINVOLILCEMDAMOŽNOSTIZBIRESPECIFlfNEGAPROFILA.TUSMOKOREKTNI INODKRITITEKMECI.99

Medij: Indirekt
Avtorji: Krajčinović Nina
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 10. 05. 2008
Stran: 9