Uprava Petrola je obširno poročala o poslovanju hčerinske družbe GEOPLIN, d.o.o., in o izvedenih ukrepih za povrnitev nastale škode zaradi regulacije cen energentov ter oceni poslovanja skupine Petrol v letu 2023. Glede na preliminarne nerevidirane podatke je imela družba v minulem letu 9,4 milijarde € prihodkov, kar je 59 % več od planiranih. Kljub rekordnim prihodkom je družba ustvarila 12,1 mio € čiste izgube, namesto planiranih 158 mio € dobička. Predsednica uprave, mag. Nada Drobne Popović, je ob tem podrobneje predstavila sestavo cene pogonskega goriva ter izpostavila, da sta Slovenija in Hrvaška omejili cene pogonskih goriv, hkrati pa nista znižali dajatev državi. Zato je moral Petrol dražjo nabavno vrednost goriva pokrivati sam - iz svoje marže - pri čemer so marže v Sloveniji in na Hrvaškem med nižjimi v EU ter predstavljajo zelo majhen delež v prodajni ceni goriva! Z njimi pa pokriva veliko aktivnosti družbe - od stroškov zaposlenih, delovanja infrastrukture, vse do investicij, zdaj povezanih tudi z zelenim prehodom. Opozorila je še, da so takšno regulacijo cen v EU uvedli le v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in Malti ter da takšna regulacija dolgoročno ne doseže želenih učinkov; trditve so bile dodatno podkrepljene s študijo Ekonomske fakultete v Ljubljani. Petrol je v začetku leta na državni odvetništvi Slovenije in Hrvaške naslovil predlog za mirno rešitev spora, na pristojna ministrstva pa tudi pobudo prenehanja regulacije, saj so se cene goriv znižale pod ravni pred izbruhom vojne v Ukrajini, kar je bil argument za uvedbo regulacije.

Glede na vprašanja pooblaščencev VZMD z decembrske skupščine, je Uprava proučila tudi možnosti računovodskega evidentiranja nastale škode. Natančen znesek škode naj ne bi bil določljiv, negotov pa je tudi prejem takšnih terjatev do države, zato Petrol v svojih izkazih naj ne bi mogel pripoznati takšnih terjatev, bodo pa kvartalno poročali o pogojnih terjatvah. VZMD je tudi za tokratno skupščino pripravil nasprotni predlog, ki ga je družba kot takega tudi objavila, in je predvideval tudi navodilo Upravi za poročanje o prizadevanjih za povračilo nastalega oškodovanja. Kljub temu, da so v Združenju upoštevali pripombe s prejšnje skupščine, pa je isti Predsedujoči skupščini - Uroš Pogačnik, odvetnik in direktor Odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji - ponovno presodil in odločil, da se o nasprotnem predlogu VZMD ne sme odločati(!?), ker naj bi šlo za razširitev dnevnega reda. V VZMD so ob tem zaskrbljeni, da nekateri odvetniki (kot predsedujoči skupščinam) vzpostavljajo zelo nevarno prakso, po kateri je praktično vsakršen nasprotni predlog mogoče opredeliti za nedopustnega, s tem pa tudi same skupščine izgubijo dejanski smisel in pomen.

VIR: VZMD