Prihodnjo sredo se bodo sestali delničarji Cinkarne Celje. Kot smo že pisali v eni od prejšnji številk časopisa, sta vodstvo in nadzorni svet družbe lastnikom že predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček. Ker je letos zaprosila za državno pomoč za omilitev posledic energetske krize, ji zakon prepoveduje izplačilo dividend v letu 2023 ali za leto 2023. Če bi kljub temu to naredila, bi morala denar vrniti. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo pre moženjsko škodo, sta prepričana uprava in nadzorni svet. S predlogom, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen, se ne strinjajo Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) in družba Envestor, ki v cinkarni nimajo pomembnih lastniških deležev. Najbolj »skromno« je Društvo MDS, ki je v svojem nasprotnem predlogu zapisalo, naj cinkarna od 25 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička svojim delničarjem nameni 21,7 milijona evrov, kar bi pomenilo 2,77 evra bruto na delnico. Tri milijone evrov pa naj porabi za povračilo državne pomoči. VZMD predlaga dividendo v višini 3 evre bruto in porabo 23,4 milijona dobička, Envestor pa je prepričan, da bi cinkarna lahko brez finančnih posledic svojim lastnikom razdelila skoraj celoten bilančni dobiček in bi bruto dividenda na delnico znašala 3,20 evra. Vsi trije so v svojem nasprotnem predlogu zapisali, naj cinkarna dobiček razdeli prvi teden prihodnjega leta.

V Cetisu za naložbe

Podobna zgodba kot v Cinkarni Celje se odvija tudi v Cetisu, ki je lani prvič presegel mejo 60 milijonov evrov prihodkov. Znašali so 62,7 milijona evrov, čistega dobička je bilo 18,7 milijona evrov. Kljub dobremu poslovanju upravni odbor predlaga, naj bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 10,6 milijona evrov, ostane nerazporejen. Kot navaja, podjetje potrebuje denar za naložbe, ki jih načrtuje v naslednjih letih, ob tem je dobilo še državno pomoč za blažitev visokih cen energije, zaradi česar izplačilo dividend letos ni dovoljeno.

S predlogom upravnega odbora se ne strinja Vseslovensko združenje malih deležnikov, ki meni, da bi Cetis svojim lastnikom moral izplačati del bilančnega dobička, saj to ne bi negativno vplivalo na njegovo poslovanje ali oviralo njegovih načrtov. Zato predlaga, naj družba med svoje lastnike razdeli 5,9 milijona evrov dobička, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 29,50 evra. Tolikšno dividendo je Cetis izplačal že lani, čeprav je upravni odbor predlagal nižji znesek. Slovenski državni holding, ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov celjske družbe, je vložil nasprotni predlog, ki so ga na seji skupščine soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN.

V Kovintradu visoke dividende

Med večjimi celjskimi družbami, ki so že objavile sklice svojih letnih sej, lahko letos upajo, da bodo dobili dividende, le v Kovintradu. Tako kot že v letu 2021 je vodilni slovenski trgovec z metalurškimi polizdelki tudi lani posloval zelo dobro. Ustvaril je 285 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino več kot leto prej, ter 11,4 milijona evrov čistega dobička. Delničarji, večinoma gre za sedanje in nekdanje zaposlene ter za s Kovintradom povezana podjetja, se bodo na seji skupščine zbrali 20. junija. Odločali bodo o predlogu uprave in nadzornega sveta, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal malo več kot 20 milijonov evrov, za dividende namenih 1,6 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico bi bila 7 evrov. Ker je Kovintrade decembra lani že izplačal vmesno dividendo, ki je znašala 5 evrov bruto, bodo torej lastniki družbe deležni najvišjih dividend doslej, saj bodo z lanskim in letošnjim izplačilom znašale 12 evrov bruto na delnico.

Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v podjetju Liko, ki je povezano s Kovintradom. Zanje bodo namenili 442 tisoč evrov od skupno 7,3 milijona evrov bilančnega dobička.

Dobiček ostaja v podjetju

Lani sta zelo dobro poslovala tudi gradbeno podjetje Remont, ki je v večinski lasti KM Inštalacij, in državna Thermana. Remont je v primerjavi z letom 2021 čiste prihodke povečal za 36 odstotkov na 41,6 milijona evrov ter imel 761 tisoč evrov čistega dobička. Toliko znaša tudi njegov bilančni dobiček, ki naj bi po predlogu uprave in nadzornega sveta ostal nerazporejen. Lastniki Remonta, ki se bodo sestali prihodnji teden, že vsa leta dobiček puščajo v podjetju.

Prejšnji teden je bila seja skupščine laške Thermane, ki je v 100odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga. Tudi ta se je odločil, da bo celoten bilančni dobiček iz leta 2022 v višini 690 tisoč evrov ostal v podjetju, ki ga bo razporedilo v druge rezerve. Thermana je lani čiste prihodke od prodaje povečala na 25 milijonov evrov, kar je 30 odstotkov več kot leta 2021, ter ustvarila 2,1 milijona evrov čistega dobička.