Stroški prodajnega postopka so presegli dva milijona evrov. Toda novi lastniki so že v NKBM in spremljajo dnevno poslovanje banke ter tudi nadzorujejo dnevne tokove. S strateškimi odločitvami bodo počakali do zaključnega akta prodaje, to pa je plačilo kupnine. Da je do podpisa pogodbe sploh prišlo, so Američani omehčali Evropsko komisijo, ki je popustila stroge pogoje, dane ob dovoljenju za državno pomoč iz decembra 2013. Kar je Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave NKBM, čutil kot močno omejevanje poslovne svobode, je novim lastnikom delno omogočeno: lahko bodo opravljali nekatere čezmejne posle, širjenje banke na tuje trge pa za zdaj ostaja prepovedano do leta 2017. Kritike, da je država NKBM prodala prepoceni ali banko celo podarila, kar poudarjajo predvsem razlaščeni mali delničarji, združeni v Civilni iniciativi Izbrisani mali delničarji NKBM (pod okriljem Vseslovenskega združenja malih delničarjev), letijo na višino kupnine, še posebno ker bo ta lahko znižana za nekaj več kot 60 milijonov evrov, če bo ustavno sodišče presodilo, da so razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznic tako NKBM kot NLB upravičeni do vračila podržavljenega premoženja. V ta koš so po neuradnih podatkih všteta tudi jamstva za morebitne terjatve na Hrvaškem in v Srbiji. Tam ima NKBM v lasti kragujevško KBM banko (nekdanjo Credv banko), v katero je doslej investirala okoli 30 milijonov evrov, a ji Evropska komisija spomladi nove dokapitalizacije ni dovolila. V Slovenskem državnem holdingu menijo, da so predvsem v Srbiji tveganja majhna. In še negotovost ob predpisu Finančne uprave RS o davku glede na odpise slabih terjatev. Kupca in država so si razdelili potencialne stroške na podlagi pregledov finančne uprave, ki se osredotočajo na davčno priznane odhodke pri odpisih in slabitvah slabih posojil. Za vse banke naj bi bilo potencialnih dodatnih stroškov za več deset milijonov evrov, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Do določene višine bo stroške kril kupec, preostalo pa država. Za zdaj ostaja sedanja uprava v sedlu: vodijo Robert Senica, članica je Sabina Župec Kranjc. Vendar je treba upoštevati, da si vsak lastnik imenuje upravo, ki ji lahko zaupa. To potrjuje kar nekaj primerov - v Unicredit banki, v SKB Societe Generale, v Raiffeisen banki, tudi v Sparkasse in ne nazadnje v Revozu. Tujci so v vseh teh družbah, če ne na vrhu, pa zelo tesno okoli njega. Glede na to, da so predstavniki Apolla napovedali, da nameravajo ostati v lastništvu NKBM pet do deset let, kar je minimalni čas za izvedbo prestrukturiranja in dvig vrednosti banke, je težko pritrditi tistim, ki menijo, da so se slovenski davkoplačevalci s prodajo NKBM zgolj izognili stroškom prihodnjih dokapitalizacij. Banka bo nedvomno v omenjenem času prodana novemu lastniku. Podobno prakso ima tudi EBRD, ki je že bila med lastniki NLB in še vrste slovenskih podjetij, iz katerih se je čez določen čas umaknila. Nova lastnika namreč NKBM vidita kot dobro banko, ki pa se sooča z izzivi, kot so slaba posojila in omejitve Evropske komisije, vendar ima v Sloveniji pomemben tržni delež. Dr. Draško Veselinovič, nekdanji predsednik uprave NLB in Ljubljanske borze, pritrjuje vladi, kije obdržala tako imenovani seznam 15 podjetij, ker je s tem ohranila določeno verodostojnost, čeprav smo vsi videli nerodne zaplete s Telekomom, družbo s tega seznama. Pa s Heliosom in še kom. Seveda bi bilo bolje ne prodajati česarkoli, vendar sedaj skoraj nimamo druge izbire, pa tudi ko imamo kaj v državni lasti, se dejansko izkaže, da ne znamo ali pa nočemo znati upravljati teh podjetij. NKBM je že bila pred šestimi, sedmimi leti tik pred prodajo, in sicer ob vstopu na Varšavsko borzo, in takrat bi seveda dobili zanjo bistveno višjo ceno. Stroški prodajnega postopka so presegli dva milijona evrov Preden bosta nova lastnika banke nekaj vec kot 250 milijonov evrov tudi dejansko nakazala, bo preteklo se kakšne tri do štiri mesece. (Rene Gomolj) Sporočilo ob pravem času Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta včeraj izrazila zadovoljstvo v zvezi s prodajo NKBM. "Veseli me, da ima ta problematična banka iz preteklih let nove lastnike, za katere se zagotavlja, da bodo odgovorno gospodarili z njo in jo naprej razvijali," je povedal predsednik vlade. "Boljšega trenutka za tako novico za Slovenijo ne bi mogli najti," pa prodajo komentira minister za finance. "Takoj, ko so se razmere na finančnih trgih zaradi grške krize zaostrile, je bila Slovenija smatrana kot bolj tvegana država. Zato je sporočilo o tej privatizaciji prišlo do investitorjev resnično ob pravem času. Odziv je dober. Slovenija nadaljuje na poti, ki jo je začrtala. Jo tudi izvršuje," je dodal Mramor. (ka) Prinesli bodo novosti Janko Medja, predsednik uprave NLB: "Prevzem NKBM bo zagotovo prinesel novo dinamiko na bančni trg. Za razliko od bank v državni lasti bodo imeli novi lastniki možnost upravljanja banke pod bolj tržnimi pogoji, saj za njih ne bodo več veljale določene omejitve, ki jih predpisuje naša zakonodaja. Ena takih je recimo omejitev višine plač, kar bo zagotovo pripeljalo do določenih premikov v škodo bank v državni lasti. Je pa vstop zasebnega kapitala tudi pozitiven premik, ki bo prinesel novosti. In NLB je zdaj v taki formi, da bo ta izziv sprejela." (if) U Oskubilijobodo Dr. France Križanič, nekdanji minister za finance: "Država je v banko z zadnjo dokapitalizacijo vložila 870 milijonov evrov, s katerimi banka ustvarja določen donos. Prav s tem bo kupec zaslužil razliko med 870 in 250 milijoni evrov, za kolikor je banko kupil. To bo tudi spodbuda, da bo banko razgradil in oskubil'. Banko bo dejansko skrčil, saj če bi jo drago kupil, bi v tej regiji videl poslovni interes in bi tu tudi deloval, delovna mesta bi ostala. Razlaščeni delničarji NKBM in NLB pa bi morali dobiti premoženje nazaj." (if) Praktično podarjeno Kristijan Verbic, predsednik VZMD: "Ob pičli in sramotni ceni strokovni sodelavci VZMD izpostavljajo dodatno oškodovanje državnega proračuna, saj bo, kot vse kaže, Slovenija ob prodaji podala jamstva oziroma garancije, ki bi utegnile pomeniti prodajo celotne NKBM za celo manj kot sto milijonov evrov. NKBM se prodaja za manj kot tretjino knjigovodske vrednosti oziroma devetino poštene vrednosti pred krizo oziroma po njej. Država bi tako NKBM skupaj s Poštno banko in 500 poslovalnicami praktično podarila tujemu skladu, potem ko jo je zaplenila domačim vlagateljem." (dr) m Država je slab lastnik Tomaž Boltin, predsednik Sindikata bančništva Slovenije: "Kar sem že pred leti v prejšnji službi izkusil na lastni koži, je v Sloveniji dokazano, da je država slab lastnik. V mislih imam bančni sektor. Verjamem in želim si, da je NKBM končno dobila odgovornega lastnika. Od novega lastnika pa pričakujem, da se bo obnašal kot lastnik in da nam, sindikatom, ne bo več treba pisati in opozarjati lastnika (doslej predsednika vlade) o anomalijah v banki, kar smo bili primorani narediti pred časom." (if)

Medij: Večer
Avtorji: K. A.,I. F.,Ferluga Igor,D. R.
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 02. 07. 2015 
Stran: 2