borzniindekssejeustalilnad8000točkami... Glede na predlog zakonabodo obdavceni kapitalskidobicki, ki jih bomo us-tvarili z izvedenimi finančnimiinstrumenti, med katere šteje-mo certifikate, opcije, warante,standardizirane terminske po-godbe in nekatere druge oblikeflnancmh instrumentov. Verjet-no ni toliko sporno sama obdav-čitev, kot davcna stopnja, ki jopredlaga zakon, le-ta naj bi bilanamrec znašala 40%, ce izvede-ne financne instrumente (IFI)prodamo z dobickom prej kot vletu dni.V uvodu predlaganega zakonase predlagatelji opirajo na Poroči-lo banke Slovenije o poslovanjubank in gibanjih na kapitalskihtrgih iz novembra 2007.Vporoči-lu Banka Slovenije ugotavlja, daso slovenska gospodinjstva avgu-sta leta 2007 imela 37 mio EURnaloženih v izvedene finančneinštrumente. Ugotavljajo tudi, dase je zaradi teh naložb povečala volatilnost na Ljubljanski borzivrednostnih papirjev. Vendar pre-dlagatelji zakona, kot kaže, neupoštevajo dejstva, da se je od ta-krat marsikaj spremenilo.Vprašanje je, če argumenti, kiso navedeni v predlogu zakona,zdržijo. Država naj bi namreč zzakonom preprečila težko po-pravljive posledice za delovanjedržave na področju kapitalskegatrga. Pri tem se lahko vprašamo,zakaj so se Ijudje odločali za na-kupe certifikatov, ali so certifikatitisti, ki so najprej dvignili cenedelnic in jih nato znižali. Ne, raz-log za dvig tečajev je bil napove-dan umik države iz gospodarstva,za padec pa so krive neuresničenezgodbe in razmere na globalnihkapitalskih trgih. Velik promet scertifikati in volatilnost trga je to-rej primarno posledica dogajanjav slovenskem gospodarstvu, certi-fikati in volatilnost pa sta posledi-ci le-tega. To potrjuje tudi dejstvo,da je v zadnjem obdobju, ko teča-ji na Ljubljanski borzi stagnirajo,več trgovanja na Ljubljanski trž-nici, kot pa z izvedenimi finan-čnimi instrumenti na slovenskedelnice.Posledice tega zakona bodoverjetno večinoma negativne.Glede na to da naj bi bil zakonsprejet po nujnem postopku, lah-ko pričakujemo, da bo kmalu sto-pil v veljavo. Zato predvidevamo,da bo trgovanje z IFI-ji zamrlo,investitorji bodo IFI-je prodali alipa bodo zapadli, kar bo še dodat-no negativno vplivalo na LjubIjansko borzo vrednostnih papir-jev, ki je zaradi likvidnostnega kr-ča že tako ali tako v slabem sta-nju. Poledice bodo čutile borznehiše, prvič zato, ker Ijudje ne bodoveč trgovali z izvedenimi finan-čnimi instrumenti, drugič zato,ker se bo promet na Ljubljanskiborzi vrednostnih papirjev zma-njšal. Ljubljanski borzi, ki živi odprovizij, verjetno ne bodo poma-gale niti nove kotacije, kar lahkovidimo pri delnici NKBM, ki deliusodo celega trga.Logicno bi bilo, da bi davekpozitivno vplival na državni pro-račun, katerega prihodekje ome-njeni davek, a se bojim, da ne botako. Po nekaterih podatkih se natrgu izvedenih finančnih instru-mentov ustvari več izgube kot do-bička, kar pomeni, da bo netoefekt za davčno blagajno negati-ven. Poleg tega bodo nižji tudi do-bički borznih hiš in bank, kar boše zmanjšalo priliv v davčno bla-gajno. Nenazadnje se lahko po-novno zgodi, da bo del kapitalaodtekel v katero izmed davčnihoaz, kar ponovno ne bi bilo dobroza slovenski proračun. Če povza-mem; obdavčitev da, a ne 40%.Glede dogajanja na Ljubljan-ski borzi vrednostnih papirjev nemoremo povedati nič novega. Te-čaji so se stabilizirali in ob ma-njšem prometu smo deležni lemanjših nihanj. Slovenski borzniindeks se je ustalil nad 8000 toč-kami, v trenutku nastajanja tegačlanka je njegova vrednost 8.328točk. /)

Medij: Poslovna dinamika
Avtorji: Padavnik Aleš
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 07. 2008
Stran: 22