MlJA REPOVi Marija Šenk, direktorica Družbe za upravljanje in svetovanje (DUS), družbe pooblaščenke v kranjskem Iskraemecu, že nekaj mesecev sedi na vročem stolu. Bolj kot z rednim delom v finančni službi Iskraemeca, za katero dobiva plačo, se je prisiljena ukvarjati z zastopanjem interesov več kot 3000 malih delničarjev. Ti imajo po pooblaščenki v Iskraemecu 51-odstoten delež. Iskraemeco ima že dolge mesece velike finančne težave. Vedno manj je jasno, ali bo to slovensko multinacionalno podjetje iz prepirov med lastniki odneslo kolikor toliko celo kožo. Je bila izguba Iskraemeca v letu 2004 za DUS presenečenje?
V nadzomem svetu Iskraemeca, katerega članica sem, smo opozarjali na odstopanja, vendar je bilo težko predvideti razvoj dogodkov. Po mojem bi uprava morala bistveno prej predvideti možnost čmega scenarija, ki je družbo pripeljal v nezavidljiv položaj. Kot za prejinjo upravo je bil tudi za DUS pojav tako visoke izgube presenečenje. Izguba )e bila zaradi načrtovanega prestrukturiranja družbe - prehoda od proizvajalca elektromehanskih števcev na tehnološko kompleksnejše sisteme - pričakovana, vendar ne tako visoka. Nihče ni mogel predvideti takega padca cen našim paradnim izdelkom in skokovite rasti cen osnovnih surovin. Dolgoletni predsednik uprave Iskraemeca Nikolaj Bevk, ki je za rakom umri predlani spomladi2004,jebil karizmatičen, hkrati pa je vzbujal veliko zaupanje. Kakšen Je bil odnos med upravo in družbo pooblaščenko? Sama sem gospodu Bevku zelo zaupala. Nisem bila edina. Navsezadnje sva oba desetletja delala v tem podjetju. Ko sem bila malo pred smrtjo zadnjič pri njem v bolnišnici, je rekel: >»Ne zapravite mi podjetja.« Trdno je bil prepričan o pozitivnosti notranjega lastništva, ki daje zaposlenim pomen in veljavo. V tem smislu smo poskušali delovati tudi v kolektivu. Zaposlene smo prepričali, da morajo delovati skrbno in v dobro podjetja, ker so sami njegovi lastniki in imajo kot lastniki od tega dvojno korist. Tako kot vsak človek je imel tudi gospod Bevk napake. Ena ve~ih )e bila ta, da je bilo prilagajanje družbe novim trendoni prepočasno. Kljub temu pa še vedno mislim, da je družba Iskraemeco zašla v težave predvsem zato, ker se je znašla v težko obvladljivi situaciji. Je omenjena tesna povezanost med upravo Iskraemeca in druibo pooblašienko zavirala prizadevanje pooblašienke pri razkrivanju dejanskega stanja podjetja? Banke m država po Kadu in Sodu DUS očitajo, da je deloma kriv za izgubo Iskraemeca. Sama te trditve odločno zanikam. Edini greh DUS je, da Kadu, Sodu in KD Group ni ugodil, ko so v stabilnih letih zahtevali višje dividende. Dobiček smo ves čas zavestno usmerjali v razvoj. Zanj smo porabili približno 60 milijonov evrov. Ob tem smo pazili, da se ne bi vlagalo neproduktivno. Obnovitev tukajšnjih poslovnih prostorov je bila edina investidja, ki ni bila namenjena širjenju poslovanja. Kad In Sod ob vellki podpori bank od družbe pooblaščenke zahtevata, da prlvoli v dokapitalizacijo, s katero bi se njen lastniški delei drastično zmanjšal. Kakšni so argumenti? Trdijo, da zaradi notranje lastniške strukture nismo izvajali ustreznega nadzora nad upravo Iskraemeca. To m res. DUS, ki združuje 51 odstotkov delničarjev, je imel v nadzornem svetu Iskraemeca, tako kot Kad in Sod skupaj, dva člana. Poudariti moram, da DUS v hadzomem svetu Iskraemeca nikoli ni uveljavljal premoči. Če se je pri Kadu in Sodu vzbudil kakršen koli dvom, smo ga poskusili raziskati oziroma razčistiti. Vse odločitve v nadzornem svetu so bile vedno sprejete soglasno. Je DUS homogen? Ne, interesi so zelo različni. V njem so delničarji, ki so v Iskraemecu hkrad tudi zaposleni, in delničarji, ki v Iskraemecu niso več ali pa sploh nikoli niso bili zaposleni. Katere cilje želi doseči pooblaščenka za svoje delničarje? Delničarjem, ki so delnice kupili deloma z unovčenjem lastninskega certifikata, deloma pa z gotovinskim nakupom delnic, poskušamo zagotoviti ohranitevvrednosti deležev in udeležbo pri delitvi dobička družbe ter transparentno možnost prodaje. DUS ]'e zaposlenim delničaijem vedno poskušal vcepiti pozitiven odnos do dolgoročnega lastništva, ki temelji na kvalitetnejšem odnosu do dela, lojalnosti do družbe in možnosti sodelovanja pri upravljanju. Kakšnoje razmerje med vrednostjo delnice Iskraemeca in delnice DUS7 Kako se prodajajo delnice pooblaščenke? To razmerje je ena proti ena; delnico pooblaščenke je mogoče menjati za delnico Iskraemeca. Kdorjehoteldelnico pooblaščenke prodati, jo je prodal v borzni hiši. Kakšnoje po vaših izkušnjah nasploh gledanje na pooblašienke kot pravno obliko zdruievanja notranjih lastnikov? V očeh marsikoga, tudi države, so družbe pooblaščenke nezaželene. Če niso ustrezno organizirane, so lahko nemočne. Sama sem že pred leti predlagala, da bi pooblaščenka imela tudi svojo dejavnost. S to dejavnostjo bi si zagotovili sredstva, da bi bila pooblaščenka manj odvisna od zunanjih dejavnikov. Žal gospod Bevk za navedeno ni imel posluha. Na kakšno strokovno moi se je v zadnjem času opirala pooblaščenka? Ima za to potrebna sredstva? V družbi pooblaščenki ni nihče zaposlen. Sama opravljam funkcijo direktorice. Za svoje delo dobim vsake tri mesece 50.000 tolarjev. V zvezi z dogajanji v zadnjem obdobju smo angažirali znanega zunanjega pravnika; za presojo ponudb potencialnih strateških partnerjev smo prosili za strokovno pomoč delničarja, zaposlenega v finančnem sektorju Iskraemeca, in predstavnika zaposlenih iz razvojnega sektorja, ki je tudi delničar. Kakšna Je zadnja ponudba Kada in Soda? Kad, Sod in banke upnice zdaj nastopajo enotno, kot nekakšen sindikat, karje zelo nenavadno. Predlagajo dokapitalizacijo, s katero naj bi se delež družbe pooblaščenke znižal z 51 na 30 odstotkov. Če v to ne bomo privolili, pravijo, bodo proti Iskraemecu sprožili stečajni postopek. Nimate nobenega zaveznika? Na žalost živimo v svetu, kjer vlada kapital, ki ga pooblaščenka nima. Trenutno Iskraemecu m naši pooblaščenki kroji življenje politika, dogovori pa malo veljajo. Pooblaščenka se drži sprejetega dogovora, da se izjav po končanih pogajanjih ne daje, Kad in Sod pa jih kršita. Velikokrat zato potegnemo krajši konec, saj je objavljeno težko demantirati. Že pred časom smo se dogovorili, da bomo Kad, Sod in naša pooblaščenka kot lastniki delovali enotno. Po enoletnem delu smo člani komisije, v kateri so bili predstavniki Kada, Soda in družbe pooblaščenke, izmed petih prispelih ponudb kot najboljšo skupaj izbrali ponudbo družbe Engrotuš. Engrotuš je bil v Iskraemeco pripravljen vložiti lastni kapital in mu s predstavljenim poslovnim modelom zagotoviti prihodnost. Kljub temu da so predstavniki Kada in Soda večkrat dvomili o poštenosti naših namer, sta ta dva sklada sama na skupščini izigrala vse predhodne dogovore. V nepošteno igro se je vmešal tudi KD Holding, ki je ves čas poudarjal, da ima kupca za delnice družbe po bistveno višji ceni. To, da sta Kad in Sod ob intenzivnem pritisku bank upnic odgnala dokapitalizatorja družbe Engrotuš kot strateškega partnerja, je do podjetja Iskraemeco več kot nepošteno. Boste podpisati dogovor, ki ga ponujata Kad in Sod? Ne vem. Delničarjem, ki so v Iskraemecu zaposleni, se zdi manj pomembno, kolikšen delež obvladuje pooblaščenka. Za njih je pomembna predvsem zaposlitev. Za tiste, ki pri nas niso več zaposleni, pa je zmanjševanje lastniške moči pooblaščenke nesprejemljivo. Neprimemo se jim zdi, da sta Kad m Sod zavrnila možnost dokapitalizacije družbe, ki je za njihovo delnico pripravljena odšteti 27.500 tolarjev. Na zahtevo Kada m Soda gledajo kot na razlastitev.
Medij: Delo
Avtorji: Repovž Mija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 17. 07. 2006
Stran: 5
