vnepremičnine še izplačajo? •Marsikateri delničar se jev zadnjem času zelo prestra-šil strmih padcev vrednost-nih papirjev. Kaj je razlog zanje?V NLB Skladih sodimo, da so pad-ci na Ljubljanski in pri nas tako pri- 1Ijubljenih balkanskih borzah pred-vsem posledica precenjenosti tečajevdelnic pred padci, v zadnjem času patudi panike investitorjev. Padci nasvetovnih borzah so predvsem posle-dica težav na ameriškem nepremic-ninskem trgu, ki jih je malokdo pri-čakoval v takšnih dimenzijah. V Slo-veniji kratkoročni, pogosto pa tudisrednjeročni borzni dogodki nisokaj dosti povezani z uspešnostjo po-slovanja izdajateljev, saj gre še ved-no za neke vrste tranzicijski trg, kiga poganjajo predvsem kratkoročne špekulacije in psihologija vlagateljev.Vendar se razmere tudi na takšnemtrgu na dolgi rok postavijo na svojemesto. Tečaji slovenskih delnic sodo lanskega leta v šestih letih zrasliza 500 odstotkov, kar ni normalno.Normalna pričakovana dolgoročnaletna donosnost delnic je približnodeset odstotkov na leto.•Ali so strmi padci vrednosti delnic,tudi naših podjetij, že razlog za nji-hovo prodajo, ali je z njo kljub vse-mu bolje počakati?Delnice so dolgoročna naložba,pretirano odzivanje na osnovi krat-koročnih padcev ali rasti vlagateljemodsvetujem. Raziskave v tujini kaže-jo, da na splošno investitorji, ki se nakratkoročne borzne dogodke močnoodzivajo, na dolgi rok dosegajo podpovprečne ftwItate.Kifcr ne prene-se pri delaitaft aaložbroega tvega-nja, ne bisa»el varSevajti v delnieah.Škoda jete, da se večina investitorjevnaložbenega tveganja zave šelepo padcih tečajev, ieprav -~je prisotno vseskozi. Če Aje podjetje kakovostno ~flin delnica ni zelo dra- ~Hga, padec njene cene ~Hni razlog za prodajo. ~~1•Kaj naj bi finanč- ~~1no manj podkovani, ~Hki imajo premoženje ~Bv delnicah, vedeli o taki ~nalužbi. da ne bodo nc- '~~smiselno izgubili vsega?Predvsem naj se zavedajo, da sodelnice dolgoročna naložba, ne painstrument, namenjen kratkoroč-nim špekulacijam. Minimalna pri-poročljiva doba za investiranje vdelnice je deset let, kot strogi mini-mum pa pet let, pod pogojem, da po-sameznik v delnice ne razporedi večkot polovice svojega finančnega premoženja. Drugo varovalo pred ne-smiselno izgubo premoženja je, davlagatelj premoženje razprši v sveto-vnem merilu, na različna geografskai območja in gospodarske panoge, ter ' v delnice vsaj 50 raznolikih izdaja-' teljev. Ker večina investitorjev tega' neposredno stroškovno učinkovitone more storiti sama, so se v sveturazvili vzajemnih skladi, kamor pre-bivalstvo danes nalaga več kot desettisoč milijard evrov premoženja. Se-veda tudi v tem primeru posamez-nik na borzi lahko ustvari izgubo,vendarje ne bo ustvaril zato, kerje ktemu sam prispeval, temveč izključ-no zaradi slabih dolgoročnih razmerv svetovnem gospodarstvu, proti katerim se noben delničar ne more za-ivarovati. Investitor bo z opisanimiIkoraki naložbeno tveganje zmanjšal| za tri četrtine, in škoda bi bilo, če bi•se tej možnosti odpovedal.•I •Alije tudi v finančni krizi sniisel-no varčevati v vzajeninih skladih inkatere priporočate vsakomur?Ne glede na to, ali vlada finančnakriza ali ne, so najbolj tvegani vzajem-ni skladi delniški skladi, še posebejozko specializirani vzajemni skladi,ki nalagajo na zelo tvegane kapitalsketrge, kot so kapitalski trgi v razvoju,na primer Balkan, Slovenija, Kitajska,Indija itn. Tem vzajemnim skladompo tveganju sledijo dobro razpršenidelniški skladi, ki nalagajo na pre-težno razvite kapitalske trge - državeEU, Severna Amerika in ključni azij-ski trgi. Ti naj bi bili temelj delniške-ga portfelja vlagatelja. Srednja pot, kijo priporočam vsakomur, ki ne želi aline more prevzeti visokega tveganja,so dobro razpršeni uravnoteženi vza-jernni skladi, ki v podobni meri nalagajo v delnice ter kakovostne obvez-nice. Kdor noče veliko tvegati, bo po-segel po obvezniških skladih in skla-dih denarnega trga, katerih pričako-vana donosnost m kaj dosti drugačnaod pričakovane donosnosti bančnihdepozitov. Varnost se plača z manjšopričakovano donosnostjo, večja pri-čakovana donosnost pa z večjim na-ložbenim tveganjem. Zastonj kosil nafinančnih trgih ni in prav je, da se vla-gatelji tega zavedajo.•Kako v tem trenutku naložiti de-nar, če želimo imeti čez dve leti za-jamčeno vsoto denarja?Prihranke naložite v bančni depo-zit ali kakovostno državno obvezni-co z ročnostjo dveh let. Na delnice invzajemne sklade raje pozabite.•Kako zdaj varčevati za šolanjeotroka ali pokojnino, če bomo po-trebovali sredstva čez denimo se-dem ali dvajset let?Vzajemni skladi so odlični za do-datno pokojninsko varcevanje alivareevanje za prihodnje potrebe otrok. Tisti, ki se bo denimo upokojilčez dvajset let, naj bi večino prihrankov za dodatno pokojnino nalagal vdelnice. Prednost pri tovrstnem var-čevanju je tudi, da je postopno, izo-gnemo se vstopu na trg z velikimi ko-raki v najbolj neugodnem trenutkuin tudi postopoma črpamo sredstva.Tisti, ki mu do upokojitve manjka se-dem let, bo seveda manj varčeval vdelnicah in vanje razporedil približ-no tretjino prihrankov.•Ali se nalaganje v nepremičnine ševedno izplača?Nepremičnine kot naložba imajov primerjavi z vrednostnimi papir-ji precej pomanjkljivosti. To je pre-cej nizko likvidno in skoncentriranopremoženje, transakcijski stroški instroški vzdrževanja so visoki. Cenegibanja nepremičnin pri nas je prak-tično nemogoče napovedati in tudinisem specialist za to področje. Ugo-tovim pa lahko, da so cene pri nasprecej visoke in da cene nepremičninkdaj lahko tudi močneje padejo, karkažejo aktualne razmere v ZDA. Vnasprotju s prepričanjem marsikoga,ki je vajen le rasti cen nepremičnin,menim, da nepremičnine niso nič kajdosti varnejša naložba kot delnice. Nepremičninam kot nadomestku za finančne naložbe nisem preveč na-klonjen.•Ali se bo finančna kriza še poglab-Ijala?Na kratek rok se lahko kriza tudipoglobi, na dolgi rok pa sem optimist.Nihče ne more vedeti, kdaj bo kate-rakoli kriza dosegla dno, zgodovinapa uči, da delnice v svetu dosežejonajvišjo rast v šestih mesecih, predenkriza doseže dno. Edino, kar lahkoprecej zanesljivo rečemo, je torej, dabo tisti, ki bo čakal na izboljšavo raz-mer, velik del rasti zamudil. V delni-cah imam več kot polovico osebnegafinančnega premoženja, a zaradi pad-cev nikoli nisem nemirno spal, saj sezavedam, da čas dela meni v prid. Po-memben del naložb imam vseskozi vmanj tveganih naložbah, kot so banč-ni depoziti, in od tega ne bom odsto-pal ne glede na to, kaj se jutri zgodina borzah. Zmernost, vztrajnost inpoznavanje samega sebe so tisto, karinvestitorjem pri nas in po svetu naj-bolj primanjkuje. • Magister ekonomije RobertKleindienst, predsednikuprave NLB Skladi, upravljanjepremoženja d. o. o.

Medij: Jana
Avtorji: Ucman Renata
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 05. 2008
Stran: 34