ruskemuIndustrijskemu metalurške-mu holdingu tako poceni, za105 milijonov evrov, prodala55,35-odstotni delež SIJ-a. Dr.Vlado Dimovsldje na posvetuo privatizaciji dejal, da je bilSIJ prodan za enoletni dobi-ček te družbe. Slovenija je zajeklarsko delnico dobila na-mreč le 190,70 evra, kolikorso za svoje vrednostne papir-je dobili tudi mali delničarji.Le-ti so bili prepričani, da jenjihova delnica vredna vsajtisoč evrov. Po besedah Jane-za Klančnika, predsednikanadzornega sveta družbe poo-blaščenke Ravne, d. d.,je bilaprodaja izpeljana s popolnoignoranco do več kot 14.000malih delničarjev, ki so odlo-čilno prispevali k uspešni sa-naciji sistema oziroma k temu,da je bilo mogoče sploh kajprodajati. »Zagotovo smo biliprevarani, država pa je pre-lomila obljube in pozabila nadobre namene, s katerimi nasje prepričala, da smo odstopiliod tožb za vrnitev deleža plač,ki smo ga zavestno vložili v sa-nacijo slovenskih železarn.« Najbližji SoncuDrugi vidik privatizacije naSlovenskem je primer Mer-kurja. Managerski prevzem,pri kateremu je uspelo kon-zorciju petih velikih lastnikovdružbe Merkur (Merfin, Sava,Banka Koper, Euro-Veneto in Interfin naložbe) do 1. decem-bra pridobiti kar 98,44 odstot-ka delnic družbe. Med članitega konzorcija ima največjilastniški delež družba Merfin,ki je v lasti 67 vodilnih delav-cev Merkurja. Merfin je tako,upoštevajoč nakupe v zadnjemčasu in lastne delnice družbe-nikov, postal lastnik 64,4 od-stotka delnic Merkurja. Poleglastnih sredstev so družbenikiza vplačilo deleža najeli tudiposojila in zastavili svoje oseb-no prernoženje. Ta se zdaj štejejo kot strošek poslovanja sku-pine Merkur oziroma družbeMerfin. Država pa za znesekobresti, ki jih Merfin plačujeza svoja posojila, ne dobi davkana dobiček.Po besedah mag. Milana M.Cvikla je ta primer na las po-doben madžarski privatizacijski zgodbi, ki v državnem pro-računu nima praktično ničesarz naslova davka na dobiček:»Pri nas je ta vsota milijardasto tisoč evrov. Problem mana-gerskih odkupov paje v vrači-lu kreditov. Ce se bodo namrečvračila kreditov vračala v bre-me odhodkov, potem bomo vslovenskern proračunu izgubi-li osmino prihodkov ozirornatoliko, kolikor prispevamo zaizobraževanje. Edina sreča jev tem, da tolikšnih kreditov nebomo zmožni sfinancirad. Podatki namreč kažejo, da seje iz3300 trilijonov kreditne maseza kredite v zadnjih treh me-secih le-ta zmanjšala za devetodstotkov. To so šestmesečnikrediti! Le kdo bo to vrnil vpol leta!?«Tržna kapitalizadja Merkurje-vega deleža znaša 257 milijo-nov evrov, kar je v povprečju4 milijone evrov na vodilnegadelavca. Privatizacije na podo-ben način so bile v zadnjem ob-dobju opazne tudi v PivovarniLaško, ki nadzoruje Mercator,Istrabenzu, SCT-ju ...Suhe ustniceKer so pred zadnjim in odlo-čilnim krogom (le-ta bo še po-sebej grob, saj bo šlo za boj zanaravne resurse - vodo) priva-tizacije na Slovenskem JanezuJanši več kot očitno stvari spol-zele iz rok, je napovedal vojnonovodobnim tajkunoin. Le-tiso mimo (oziroma brez) njegasprivatizirali paradne konje.Preprosto so ga prepeljali žej-nega čez vodo. Pa čeprav jimje odločilni »privatizadjski«blagoslov pravzaprav podarilsam. To žejo bo zdaj pogasil zrigoroznimi ukrepi, ki so jihnekateri ekonomisti umestilimed »venezuelske«. Preprečidželi večje posle za financiranjenakupa delnic, pri katerih sejedoslej uporabljalo zastavo del-nic ciljne družbe kot zavarova-nje, prepovedati managerskeprevzeme s posojili z zastavodelnic, ki se šele kupujejo, zau-staviti izčrpavanja prevzemnihtarč s prevzemom in spremeni-ti davčno zakonodajo, ki bi šeposebej udarila managerje.Hitropotezne akcije najbrž nisonajboljša rešitev, veliko bolje bibilo pred vsako prodajo držav-nega premoženja poiskati sku»Privatizacija je kot politična floskula popolno-ma nekoristna in škodljiva!« pen (nacionalni) konsenz. Takopaje bil lani v Portorožu posvetna temo Tajkuni, klientelizem,korporativizem, na katerem bimoral predsednik vlade sode-lovati kot glavni govornik. »Niga bilo! In to lani, ko ta proble-matika še ni bila tako medijskopereča. Leto kasneje je ta pro-blem na mizi ...,«je opomnildr. Janez Prasnikar.Zdi se torej, da se Janez Janšavendarle ni držal temeljnegapostulata, ki ga izpostavlja ru-ski teoretik Sergei Guriev: »Nespusti managerja k oblasti!« Inravno to seje zgodilo!Andro Ocvirk, predsednikuprave Radeče Papir:»Ta privatizacijaje popolnomapolitična in nima nobene zvezes pošteno prodajo državnegapremoženja. Blazen napad namanagerje, ki seje začel, pajezgolj zato, da si ustvariš novesovražnike. Vse dokler so timanagerji simparizirali z vla-do, se je privatizacija izvajalagladko. Danes, ko so se odma-knili, pa so postali tajkuni. Za-kaj delamo diskriminacijo medtujimi in domačimi managerji?Slovenske železarneje namrečdržava prodala pod povsemenakimi principi, kot so prodajali Merkur. Tisto je bilo vredu, slovenski kredit, zastavadelnic, pri Merkurju pa to nibilo več! Dober manager moravendar nujno izkoristiti makroekonomsko okolje, ki se muponuja! Zakaj ga v Slovenijine bi izkoristil, če pa ga lah-ko povsod po svetu!? Slovencibi nujno potrebovali močnodružbo, s katero bi bili povsodprepoznavni! V nasprotnemnam preostane le še turizem inobstranske dejavnosti!«Dr. Maks Tajnikar, profesorna Ekonomski fakulteti v Lju-bljani:»Veded moramo, da brez pri-vatne lastnine ni konkurence!Vendar pa je privatizacija prinas še vedno del tranzidjskegaprocesa, ki mu dajeta še poseb-no moč in zagon SOD in KAD,ki sta tipična tranzicijska fondain nista fonda normalne eko-nomije.Primer slovenske privatizadje... Energetski trg seje privatizi-ral. In kaj imamo od tega? Petdistribucijskih centrov, ki soše vedno v državni lasti. Medtemi petimi zagotovo ni nika-kršne konkurence. Le-ta bibila pravzaprav le v primeru,če bi se med seboj sovražili ... Ce bi imeli torej možnost vpli-vanja na medsebojno Ijubezen,bi ta hip nedvomno prispevalik učinkovitosti slovenske eko-nomije!Kaj potemtakem prodad?Tiste sektorje, kjer nimamousposobljenega kadra, ki biznal ustrezno gospodarid. Vča-sih sem imel občutek, da je vslovenskih železarnah tako ...Takoje tudi v slovenskih žele-znicah in še marsikje! Tu nimanobenega smisla, da se državazadržuje, ker teh Ijudi v Slove-niji preprosto ni. Tudi Dars inKad bi se morala privatizirati.Nujno bi morali znati prepo-znad prepričljive zgodbe!Kaj ne privadzirad? HSE! Toje bil kriminal! To je vendareden izmed slovensldh 'bise-rov'! Upam, da se ne bo kdov prihodnje spomnil prodajadnuklearke!?Kaj nam je sploh še ostalo?Triglav, Luka Koper, letališče ... Vse ostalo smo že 'zasrali'!Iz Krke in Leka nismo znalisestavid največje evropske ge-nerične družbe, iz Uniona ta-kšne pivovarne, ki bi zalagalaceloten Balkan ...Katera je napačna privadza-cija? Napačna je dsta, ki se joizrablja za polnjenje proračun-ske blagajne in ko ne vemo,kakšen sistem pravzaprav ho-čemo. Sam bi bil sicer izjemnonavdušen nad privadzacijozdravstva, vendar v okvirih ja-snih strategij. Bručanov sistemmi je bil popolnoma neznan!Ljudje v Kliničnem centrunikoli niso vodili nobenegapodjetja, zaradi česar se lahkotudi zlahka ukvarjajo z zaseb-nirni dejavnostmi znotraj Jav-ne ustanove. Prav tako mi mznan sistem šolstva, ki ga želivpeljad ministrstvo za šolstvoin šport!«H Lovro Kastelic

Medij: Dobro jutro
Avtorji: Kastelic Lovro
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 12. 2007
Stran: 21