- če ne bo celostalnica prihodnjih desetletij.Pomembnim poljščinam, kot sopšenica, koruza m drugi, se cenev tujini povečujejo za desetineodstotkov,« namje nekdanjiguvemer Banke Slovenije,dolgoletni finančni minister mpredsedniški kandidat MitjaGaspari odgovoril na vprašanje,ali verjame zagotovilom Umarja.in nato še premiera Janeza Janše,da naj bi inflacija spomladizačela upadati.Je Slovenija tako vsajsrednjeročno obsojena napribližno šestoctetotne letnestopnje inflacije?Absolutno ne. Izračunali smo,da bi Slovenija v 10 do 15 letihlahko dosegla normalno realnokonvergenco, ki bi jo pripeljalado povprečja razvitosti EU, spribližno triodstotno inflacijo -ob inflaciji v območju evra, ki bise gibala okrog dveh odstotkov.Tako je pet- ali šestodstotnainflacija daleč nad tistim, kar bibilo treba. Zato so trditve, davlada ne bo žrtvovala rasti zaradiinflacije, zelo kratkovidne inenostranske. Zakaj? Začela nambo pešati konkurenčnost, saj obtaki inflaciji ne bo vlade, ki bivzdržala pritiske plačnih zahtev.To deloma že ugotavljamo. Kobodo plače dobile svoj pospešekin se bo spet začela pogostejeuporabljati indeksacija, bozačela trpeti konkurenčnost.Potem pa se bo zgodil tistiportugalski scenarij, o kateremso pred časom mnogi govorili, dasmo ga popolnoma neutemeljeno pripisovaliSloveniji. Ta bo infladjo umiril spomočjo upadanja gospodarskerasti in zaposlenosti, kar jenajslabša mogoča kombinacija.Tak scenarij je zdaj verjetnejšikot na začetku leta.Ali torej zdaj od Portugalskepoleg predsedovanja Unijiprevzemamo še modelnespametne ekonomskepolitike po prevzemu evra?Ne bi želel žaliti Portugalske,ker jo premalo poznam, pravtako tudi njenih naporov, da bise rešila iz nastalega položaja.Vidite, koliko truda jepotrebnega, predvsem zzategovanjem pasu. To traja žetri, stiri leta. Tudi v Sloveniji, čese ujamemo v to past, bo izhod iz nje zahteval zelo trdo politikoplač in osebne porabe, kar kažetudi primer Nemčije, ki je zvelikimi napori umirila fiskalnipoložaj in spet postala motorrazvojavEU.Banka Stovenijeje ie laniopozarjala namakroekonomskaneravnotežja. To se jepokazalo tudi pri internianalizi, ki je bila povod za vašodiskreditacijo in poznejšoneizvolitev na mestoguvernerja. Vam je kaj vzadoščenje, da ste v BSpravilno predvideli nekaterazdajšnja slabamakroekonomska gibanja?V BS položaja nismo želeliprikazovati slabšega, kotje, alinapovedovati zelo čmihscenarijev. Delali smo le različneanalize in scenarije. Tistogradivo je bilo interno in ni bilonamenjeno splošni razpravi.Pritiske na inflacijo smozaznavali že konec preteklegaleta in opozarjali, kako bi se bilotreba odzvati. V tistem internemgradivu, ki je nato postalo takopopularno, ni bilo pomembnodrugačne zgodbe, kotje bila žejavno zapisana. So jo pa nekaterinato precej nekorektno izrabljaliza diskreditacijo: navadno pa setisto, kar se dela s slabiminameni, vrne kot bumerang.Na to, da bo slovenska obtast z izbiro nskalne politike inderegulacijo trga delovne silesama izbirala med tem, ali bosledila modelu uspešne Irskeali pa neuspešne Portugalske,je prejšnji mesec opozarjalčlan vodstva ECB Bini Smaghi,opozorila, naslovljena navlado in finančnega ministraBajuka, je večkrat stišati tudiod evropskega komisarja zafinančne in denarne zadeveJoaquina Almunie. Kako to, dase naša ekonomska politika neodziva na inflacijskaopozorila?To je težko oceniti, poznam pavse Ijudi, ki ste jih omenili. Znjimi sem se veliko pogovarjalše, ko sem bil guvemer. To sozreli ekonomisti in ftmkcionarji,ki ne dajejo izjav zanalašč,temveč imajo pooblastila, da jihdajejo. Komisar Almunia je tostoril že nekajkrat, ne da bi želelomalovaževad našo ekonomskopolitiko. Opozoril je na tisto, karmnogi v Sloveniji vidimo kotproblem. Kar zadeva fiskalnopolitiko, je stvar problematična vtem, da je vse videti dejanskotako, kot trdita minister zafinance in vlada - da se znižujedelež porabe v BDP, da sezmanjšuje primanjkljaj. A pritem ne povedo, da jekratkoročno to predvsemposledica izrednega poskoka vgospodarski rasd, ki pretežno niposledica ekonomske politike,temveč dejavnikov izevropskega okolja. Pri tem papogosto tudi ne povedo, da je ekonomska politika ponepotrebnem pospešila javnenaložbe v infrastrukturo, ki sofinancirane pretežno zzadolževanjem. Te naložbe socikel, ki je že bil dovolj dober, šeokrepile iti s tem - ker grevečinoma za gradbeništvo, in nenekaj, kar ima visoko dodanovrednost - s pomočjozaposlovanja uvoženihdelavcev, zadolževanja indrugim začele pritiskati napovpraševanje. Ali so zdajšnjagibanja dobra ali ne, se bopokazalo, ko se bo ta cikličniposkok zmanjšal. Tudi za davčno reformo je težko reči, da je bilaslabo zastavljena, še posebno, kose je otresla zelo ekstremnihzahtev. Pa vendar časovno nibila narejena v pravem trenutku,ker hkrati ni bilo nič narejeno nastrani porabe. Zlato pravilo vvseh mogočih priročnikih inpriporočilih IMF je, dazniževanje davkov ni dobro naračun neprilagojenega trošenjadržave. Ko smo naredili le poldomače naloge - in so se davkiznižali -, se je zgodila redkasrečna okoliščina in se je pojavilvzgon v gospodarskem ciklu. To pomeni, da se bo takrat, ko bogospodarska rast manjša,izkazalo, da trošenje ni biloprilagojeno spremembam vciklu in bo zato tedaj nastalproblem. To so opozorilaekonomistov o ekonomskipolitiki vlade m jih vlada razumekot napad. Vendar ni tako, gre leza opozorilo, da imamo šetežave, ki nas čakajo za ovinkom.Vaš kolega dr. Križanič je vDelu že nekajkrat opozarjal,da se bo gospodarskastreznitev zgodila leta 2009.Nihče ni prerok, večinoma pazdaj vsi napovedujejo močnoohlajanje gospodarske rasti,zlasti v ZDA in v Evropi vprihodnjih dveh letih. Če se bo tozgodilo v Evropi, se bo tudi vSloveniji.Vladni Umar zagotavlja, da starazlog za našo inflacijopredvsem draga hrana innafta na svetovnih trgih. Se stem strinjate?To sta res šoka zunanje narave.Nanju bi lahko vplivali z elastičnim domačim trgom, ki nebi v celoti prenesel vhodnihstroškov v izhodne cene. Velikodrugega ob tem ne moremostoriti. Na drugi strani pa imamonotranje inflacijske dejavnike -primer, ki se ga ne omenja, pa seje dejansko zgodil: državaje letosspomladi predčasno odplačalarazmeroma velik znesekdomačih dolgov do bank vvrednostaih papiijih, mislim, daje šlo za 800 milijonov evrov, inšla na zunanji trg v zadolžitev zamilijardo evrov vevroobveznicah. Tako se je zelopospešila posojilna aktivnostslovenskih bank - povečala se jena več kot 30 odstotkov. Zanimivo je, da je šlo veliko tegadenarja v prevzemne posle, ki sose letos opazno povečali. Državapo eni strani kritizira tajkunstvo,kot ga imenuje, in želi protinjemu ukrepati, hkrati pa je prednekaj meseci sama omogočilavelik likvidnostni potencial zadejavnost bank, ki so iskaledonosne, čeprav tveganenaložbe. To je poleg davčnereforme element, ki je vplival nato, da je fiskalna politikaposredno ekspanzivna, čeprav se trdi, da je zelo omejevalna. Tretjidejavnik pa je, da je Darspotisnjen popolnoma vzadolževanje. In ko bo minilmoratorij za odplačevanje tehposojil, se bo postavilovprašanje, kje so kakovostniproračunski (in cestninski) viriza odplacevanje dolgov Darsa, kijih zakon zahteva in so bili zdajodvzeti. Tu gre za neko oblikoparafiskalnega zadolževanja inprimanjkljaj, ki se bo postandardih ESA prištel ktekočemu primanjkljajudržavnega proračuna, če se bodovnovčila jamstva države. 0 temžal nihče ne govori, vsaj nejavno, minister za finance na tone daje nobenih komentarjev.Pred letom dni ste se kotguvemer Banke Slovenijeintenzivno ukvarjali z bližnjouvedbo evra. Kako ob prviobletnici ocenjujete sobivanjez novo valuto? Kaj smo dobili zevrom in česa ne?Razen nekaj izjem so bila vsadruga gibanja pričakovana. Že leta 2004 smo se odločili, dabomo šli po hitrem.postopku vsistem stabilnega tečaja, in sedogovorili, kaj vse bo trebastoriti, da bo prevzem evra leta2007 uspešen tudi ekonomsko,in ne le politično. Do uvedbeevra smo šli v vladi in BankiSlovenije po poti, ki je bilazačrtana v skupnem programu,ker je bilo vse dovolj dobroorganizirano, domišljeno in tudiv praksi dobro izpeljano. Takotehnični prehod na evro ni bilproblematičen, nasprotno, biloje veliko pohval. Pred uvedboevra ni bilo zaznati poslabšanj, kibi opozarjala na poslabšanjanekaterih makroekonomskihkazalnikov ob uvedbi evra.Danes, 12 mesecev po temu dogodku,ni odgovomoobremenjevati uvedbe evra kotpomembnega razloga za zvišanjeinflacije. Zamudili smo skakovostno analizp o tem, kaj sedogaja z inflacijo. Ko smougotovili nekatere vzroke, je bilorazpravljanje, ali vlada innasploh ekonomski politikilahko karkoli storijo, zelo dolgo.Ko so ugotovili, da je nekaj lemogoče storitije nastala okroglamiza o inflaciji. To se mi zdinekoliko čudno, navsezadnje senatančno ve, kaj lahko s svojimiinstrumenti naredijoekonomske politike.Instrumentovje malo: to sofiskalna politika, politika plačoziroma dohodkov, politikanadzorovanih cen in politikaustvarjanja konkurenčnihrazmer na trgu. Vse to souporabili premalo. Rastemo nadpotencialno stopnjo rasti, to papovzroča inflacijske pritiske.Kako pa gfedate na takoimenovane protitajkunskeukrepe, ki jih sprejema BankaSlovenije, recimo na zadnjiukrep, ki zahteva ustreznokapitalsko zavarovanje posojilza prevzeme?Je ta ukreppravi, pravočasen?Kar zadeva problematikotajkunskih prevzemov, kot setemu reče zadnje čase, je mojemnenje, da se ne sme podpiratitiste oblike menedžerskihprevzemov podjetij, ki podjetjapostavlja v položaj nedeljenegatveganja. Kaj to pomeni?Korelacija med tveganjem, ki gaprevzame prevzemnik(menedžer), in tveganjem, ki gapredstavlja podjetje, ki ga želiprevzemnik prevzeti, ne sme bitipozitivna. 0 tem govori že 14.člen sklepa o kreditnihzavarovanjih, ki ga je BankaSlovenije sprejela že konec leta2006. Ta sklep določa, da se, če jepovezanost med temi tveganjivelika, takšno zavarovanje nesme upoštevati kot dovoljkakovostno zavarovanje. Ta členje dovolj jasen in bi ga bilomogoče dovolj dobro uporabljativ praksi. Pri menedžerskihprevzemih gre očitno za zelopovezana tveganja. Pri delnici podjetja, kijo zastavi menedžer,je gibanje kakovosti delnice zelopovezano s kakovostjo poslovanja podjetja, ki ga jemenedžer ustanovil za prevzemprevzemne tarče. Zato menim,da takšni zakonski posegi, kot jihje naredila vlada, niso bilipotrebni - če se dejanskoupošteva to, karje že bilosprejeto kot podzakonski akt vsklopu bonitetnega nadzora.Pa vendarle je tudi BankaSlovenije zdaj sprejela še noveprotitajkunske predpise.Banka Slovenije je zdaj samoše dodatno rekla, da imajoposojila, ki jih banke dajejo zapotrebe prevzemnih poslov,višjo stopnjo tveganja, kot so joimele doslej. Utež, ki se datakemu poslu, je odslej večja, kotje bila, to pa preprosto pomeni,da mora banka za takšen poselzagotavljati večjo kapitalskozahtevo.Ali deluje BS tu neodvisno? Alipa je v skupnem orkestru zvlado in njeno aktualnopolitično prednostjo?Kot nekdanji guvemer tega nebi komentiral. Sem prepričan, dani tako. Če bi bilo, ne bi bilodobro. Mislim pa, da je vodstvoBS dovolj samostojno, da samopresoja, katere ukrepe mora kdajsprejeti. Čudi me edino to, da seministrstvo za finance in BS pripripravi zakonskih rešitev, ki jihje sprejela vlada, nistapredhodno posvetovala.Kako uspešne in trdne soslovenske banke v zdajšnjihčasih, ko se finančna tveganjadoma in po svetu hitropovečujejo? Če upoštevamo, da so bilispremenjeni standardiporočanja, ki so sprostili delkapitala, i. januarja prihodnjeleto pa bo zahtevan dodatnikapital zaradi operativnihtveganj, in k temu dodamo šezelo intenzivno posojilno rast vzadnjem letu, smo v obdobjupred potrebo resnejšihdokapitalizadj večinebank. Zatome tudi čudi, da pri privatizacijiNKBM ni bilo postopkadokapitalizacije, ampakje šlo zaprodajo sedanjih delnic. 0 temseveda odloča lastnik, ki že ve,kaj dela. Pri NLB sem prepričan,tako kot tedaj, ko sem odhajal izBS, da nujno potrebujedokapitalizacijo. Zdaj to trdijo tudi v upravi in nadzomemsvetu banke, pa še kdo. Našebanke morajo biti kapitalskotrdne, celo bolj, kot je evropskopovprečje kapitalskihkoličnikov, ki je približno 12odstotkov, medtem ko je pri naspod 12. Sicer pa predpostavljam,da je sistem stabilen, res pa se boob spremenjenih okoliščinah vtujini takšna posojilna rast, kot jezdaj~absolutno morala umiriti.Nadzorni svet NLBje pravzadnji teden sprejel odločitevo dokapitalizaciji banke vznesku 300 milijonov evrov,pri čemer se KBC odrekasodelovanju pri povečanjukapitala.Najprej res kaže, da se KBCodziva le kot finančninaložbenik. Mislim pa, da ševedno ni jasno, kako se bo vpisalta dodatni kapital, s kakšnimidelnicami in pooblastili.Predpostavljam, da bi KBC želelaimeti večji delež, ki ji ga država iz znanih razlogov ne želi dati. Toje patpozicija, ki za banko nemore biti dobra. Prej ko bomogoča solidna dolgoročnejšarešitev razmerij med strateškimipartnerji, bolje bo. Sicerpaje 300milijonov evrov dokapitalizadjebolje kot nič.In kateri način dokapitalizacijeNLB se vam zdi najverjetnejši?Mislim, da bodo vsaj del novihdelnic NLB prodali prebivalstvu.Prihaja volilno leto, tu soizkušnje iz NKBM in hrvaškiprimer Telekoma. Pazili pa bodo,da bo država zadržala nadzornad 50 odstotki kapitala banke.Znanoje vaše kritično stališčedo prodaje NKBM.Raje bi videl model, ki bi šel vdokapitalizacijo, tudi zrazpršeno izdajo delnicnepoučenim malim vlagateljemin z najavo, kaj bo po prodaji49-odstotnega deleža prihodnjikorak iskanja strateškegapartnerja, ki ga mora vlada takoali tako izbrati. Vlada je tudiarbitrarno določila deležepoučenih vlagateljev, ki naj bibili dolgoročni, pa je bilo jasno,da razni» hedgefunds» nemorejo biti dolgoročni in jih tudini spodbujala, da bi bili. Dobilibomo zmešnjaVo domačihinstitucionalnih lastnikov, ki bodo dolgoročni le toliko,kolikor jim bo to zagotavljaldonos, sicer bodo delnice prodalimogočemu pomembnemulastniku. Ta metoda mi ni všeč,ali je bila cena prava in poštena,pa nikoli ne bo mogoče jasnougotoviti. Mnoge bo motilo, daso nekateri hitro veliko zaslužili.Ste sami kupili delnice NKBM?Ne. Zakaj NKBM ni bilaprivatizirana že prej, ko ste biliše minister za finance?Iz političnih razlogov. Vednoso bile težave z lokalnim okoljemin koalicijskimi partnerji. Tudi tavlada ima iste težave.In kako komentirate to, da soreferenčne obrestne mere ECBzdaj pri štirih odstotkih,inflacija pri nas pa se približuješestim?To je znani položaj, kodenama politika evrskegaobmočja ne ustrezaekonomskemu položaju v državičlanici. Pred nami se je todogajalo Irski, vendar se je prinjih zgodil naložbeni bnm, kipretežno ni bil gradbeniški,ampak na področju visoketehnologije in visoke dodanevrednosti. To je glavna razlika:bili so konkurenčni kljub višjiinflaciji. Bojim se, da našaekonomrja ni tako propulzivnakot irska, in to zaradi številnihrazlogov. Kaj bo naredila ECB, neve nihče. Pa vendar je zdaj vhudem precepu: inflacijskipritiski se krepijo tudi v Evropi,kar bi zahtevalo dvig obrestnihmer. Po drugi strani pa ohlajanjegospodarstva zaradi zimanjihrazlogov in finančna kriza natrgih zahtevata veliko dodatnelikvidnosti na trgih. Nevarno jetorej, da se znajdemo vlikvidnostni pasti, ko nobenapolitika in likvidnost nepomagata, ker je negotovosttaka, da nihče več ne želi posojatidenarja.ECBje prav ta teden priskrbelabankam za skoraj 350 milijardevrov dodatne likvidnosti, karje daleč največja finančnaoperacija ECB.To pomeni, da se težavepovečujejo. Ideja, da je tozačasno in kratkoročno, je bilaneuresničena želja, ki se nepotrjuje v praksi. Obstaja ocena Goldman Sachsa, da bi to, če jeteh slabih posojil, vezanih zahipotekarne posle, za 400milijard dolarjev v bankah posvetu, in če naj bi banke obdržalelo-odstotno kapitalskoustreznost, povzročilo za 3000do 4000 milijard dolarjevzmanjšano posojilno aktivnost.To bi bil že velik poseg vzmanjševanje financiranjagospodarskih tokov, ki bi zlasti vZDA in Evropi povzročil resnetežave. Stvari so daleč od tega, dabi bile zelo preproste inprehodne. Velika likvidnostnainjekcija ECB je bila potrebna,ker banke zaključujejo bilanceob koncu poslovnega leta in sebodo prikazale dodatne izgubepri številnih inštitudjah. Da tone bi povzročilo še večje panike,je zdaj na trgu poplavalikvidnosti.Kakšen pa je moralni hazardECB pri tej operaciji?Tega po mojem mnenju nitisami natančno ne vedo, tega nimogoče oceniti vnaprej. Če je to reševanje solventnosti bank, jeto velik hazard, če je to zgoljzagotavljanje likvidnosti, kije neprimanjkuje iz ekonomskih,ampak psiholoških razlogov, jeto potreben ukrep. Katere bankeso nesolventne, ne ve nihče.Primer britanske bankeNorthern Rock je jasno pokazal,da je bila likvidnostna injekcijadana za nesolventno banko. Tozdaj angleška centralna bankapočasi priznava in s svojimpreteklim ravnanjem delanajveč škode sebi. V zadnjihmesecih ECB med vsemicentralnimi bankami ravna šenajbolj racionalno.Kako pa te finančne težaveogrožajo in vplivajo na našfinančni sistem? Nismo vpleteni v tehipotekame posleje pa ministerza finance pred kratkim končnopriznal, da se kažejo posredniučinki težav v primanjkljajulikvidnosti, precej višjih stroškihin mogočem zniževanjuvrednosti premoženja,naloženega na tujih kapitalskihtrgi. Tudi v Sloveniji vidimo,kako občutljivo se odzivajokapitalski trgi na ravnanje Feda,ECB in drugih centralnih bank.Naše banke že čutijo ta pritisk, ase o tem kaj veliko ne govori.Manjše banke imajo navadnoveč težav kot večje: večje točutijo kot višje stroške, manjšepa kot omejitev dostopa dolikvidnosti.Bodo naše banke še imelevelike dobičke, ki si jih obetajov bilancah za to leto?Ti dobički bodo zadnji takoveliki za nekaj časa.Računovodski standardi sp taki,da v dobrih časih še pospešujejorezultate, v slabih pa jih ponepotrebnem dodatnoposlabšujejo. Zato, ker lahko delate rezervacije le zarealizirane, dejanske izgube. Zaleto 2007 bodo zato rezultatiodlični, leta 2008 pa bodo že vštevilnih bankah zelo povprečni,če ne slabi. 1Je vaš naslednik guvernerMarko Kranjec pravi mož napravem mestu?Mislim,daje.Bi se vi na njegovem mestuodločneje postavili protiinflacijskim pritiskom?Tu ne gre za postavljanje za aliproti, ampak za analizo vzrokovinflacije, potem pa zapredlaganje načinov, kako naj seinflacija ekonomsko smiselnozniža. To je dolžnost BankeSlovenije, po njenem statutu incelo po statutu, ki ga je sprejelaECB. Tu ne vidim konflikta zvlado, razen, če ga želi tako videtivlada. Res pa je, da BS nimakakšnih posebnih vzvodov,razen bonitetnega nadzora, skaterim lahko umirja prevelikoposojilno aktivnost. »MORDA SE ŠE VRNEM V POLITIKO»Gospod Gaspari, imate novo službo na EIPF. Kako ste zadovoljni in sčim se ukvarjate?S službo sem zadovoljen, predvsem pa z okoljem, kije zelo pozitivno,strokovno in daje dovolj izzivov za delo. Ukvarjal se bom s stvarmi, skaterimi sem se že prej, torej z makroekonomskimi zadevami inbančništvom. Tu so že razvite metode za ocenjevanje bonitete bank,ki lahko bankam precej pomagajo pri ocenjevanju tveganj.Vamje kaj žal, da niste bili izvoljeni za predsednika države, pisarno biimeli le lučaj od zdajšnje?V najslabšem primeru sem zdaj zelo blizu predsednika republike in tozadovoljuje izvoljenega predsednika in tudi mene (smeh).Na koncu predsedniške volilne kampanje ste dejali, da vasje politikazamikala. Špekulira se, da boste na prihodnjih parlamentarnihvolitvah kandidat LDS za mandatarja vlade.Tb so zgolj špekulacije, ki sojih že zavrnili v LDS. Ni nobenegadogovarjanja ali pripravljanja takšne rešitve. Res pa sem rekel, da sebom morda se vrnil v politiko, tega tudi danes ne zcinikam, kako, pajeza zdaj prezgodaj govoriti.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 24. 12. 2007
Stran: 10