borznih krogih,politična opozicya ne skopa-ri s kritikami. Zakaj ste seodrekli zamisli o strateškemlastniku banke?Ničemur se nismo odrekli. Karje bilo izvedenega doslejje le pr-va faza privatizacije NBKM, kosmo domačim m tujim instituci-onalnim vlagateljem ter fizičnimosebam prek sistema prvejavneponudbe (IPO) prodali slabo po-lovico banke. NKBM je dobilarazpršeno lastništvo, s čimerpase nismo prav nič odmaknili odključnegacilja, dabi mariborskabanka prek povezave s Poštnobanko in Goriško banko postalavseslovenska omrežnabanka zaservisiranje prebivalstva. Državaima še vedno v lasti 51-odstotnidelež.HBo banka dobila strate-škega lastnika v drugi faziprivatizacije?Tegavam ne morem zagotoviti.Dokončna odločitev o potekudruge faze privatizacije še nisprejeta. Vlada sejevprogramuprivatizacije zavezala, da bo vdrugi fazi obdržala 25-odstotnolastništvo plus eno delnico.Q Zakaj kljub velikemu pre-sežnemu povpraševanju nistezvišali prodajne cene delnicenad 27 evrov?Cepravje IPO v našem pravnemredu predviden, ga doslej nobe-navlada ni uporabila. Ko smo seodločili za IPO, smo imeli predseboj dve možnosti: ali dražboali tako imenovani booking. Vzadnjem desetletju bilo zelomalo IPO z dražbo - Google najbi bil ena od izjem. Odločili smo se za tako imenovani booldng, msicer tako, daje bil večinski deležprodaje namenjen institucional-nim vlagateljem, preostalo pafizičnim osebam. Določi se raz-pon cene, natovlagatelji ozna-čijo svoje ponudbe znotraj tegarazpona. Ne poznam nobenegaprimera, dabi se cena spremeni-la, koje enkrat »booking« bodisioznanjen bodisi končan.01 Kako ste sploh določili pro-dajno ceno?Cenovni razpon delnice NKBMje bil narejen na podlagi pred-hodnega skrbnega pregleda, kiga je naredila znana revizijskahiša KPMG, in na podlagi ana-liz, ki stajih izdelala Citigroupin Nomura, ki se uvrščata mednajboljše investicijske banke nasvetu. Pred končno določitvijocene sta se vsaka po svoje pogo-varjali s številnimi potencialni-mi vlagatelji in testirali tudi ceno delnice, ki sojo pripravljeniplačati. Gre za običajno izvedboIPO po vsem svetu. Predlaganazgornjavrednost delniceje bila26 evrov, vendar smojo mi natoše zvišali, na 27 evrov.Q Ste med prodajo vedeli, daje bila na Kadu narejena in-terna cenitev delnice v višini37 evrov?Ne. Ta ocena nam tedaj ni bilaznana. Po informacijah, ki jihimam zdajje Kadova intema ce-nitev nepopolna, saj ni upošte-vala, davtem primeru ne gre zastrateškegavlagateljabrez takoimenovane prevzemne premijein zlasti ne upošteva konkretnihtveganj aktive NKBM.B Vendarje borzna cena del-nice NKBM trenutno bližeKadovi cenitvi.Kaj se bo zgodilo z delnico nakapitalskem trgu, ne morenihče vedeti vnaprej. Nihče niekonomski jasnovidec. Gledecene delnice NKBM smo se ba-li predvsem možnosti špekula-tivnega padca njene vrednostipo uvrstitvi na borzo. Ne sme-mo prezreti dejstva, daje bilaprodajaNKBM izvedenavčasuturbolentnih razmer na mednarodnih financnih in kapitalskihtrgih, ki nam vsekakor niso bilenaklonjene. Gre za tveganja, kijih danes vsi radi prezrejo. Si-cer pa vrednost delnice ne gresamo gor, ampak tudi dol. Šeledolgoročno se bo pokazala njenaprava vrednost.BZakaj IPO niste izvedliprek dražbe?V zvezi z dražbo je treba po-vedati, da se v tujini ta oblikauporablja izredno redko. TegavSloveniji nihče ne pove. Zaradinevarnosti potencialnega dogo-varjanja med dražiteljije dražbotudi težko nadzorovati.Q Po prepričanju kritikov bilahko z dražbo iztržili pred-vsem višjo ceno.Kritiki nam med drugim očitajo,da smo med institucionalnimiinvestitorji izbrali tudi tujesklade. Hkrati zahtevajo, da bimorali izvesti dražbo. Vzemimohipotetičen primer: če bi izve-dli dražbo, bi lahko prišli tujivlagatelji z zelo veliko kupnomočjo, ponudili daleč najvišjoizklicno ceno m dobili tudi dalečnajvečji lastniški delež banke. Vtem hipotetičnem primeru binas isti kritiki znova kritizirali,da smo banko prodali enemu ali nekaj tujcem. Nekateri v Slove-niji se morajo odločiti, kaj splohhočejo.Q Ob NKBM je znova aktu-alna tudi privatizacija NLB.Vas je presenetila napovedKBC, da ne bo sodelovala pridrugi dokapitalizaciji?To je zagotovo presenečenje.Lahko povem, da se zdaj poga-jamo s KBC glede njenega pri-hodnjega lastniškega položajavNLB.B Ste lahko konkretnejši?Ne. Bomo pa o vsem pravočasnoobvestili javnost.Q Ima vlada sploh izdelanoprivatizacijsko strategijoNLB?Vlada se je v privatizacijskemprogramu zavezala, da bo tudiv NLB ohranila 25-odstotno lastnistvo plus eno delnico. Vtej smeri bo potekala nadaljnjaprivatizacija. Večletni privatiza-cijski zastoj z NLBje povezan zobljubo prejšnje vlade LDS, kije KBC dejansko obljubila, dabo lahko presegla 51-odstotnilastniški delež. Naša vlada temunasprotuje.BZakaj?Problematika je povezana spravnim redom (direktivami)EU, ki določa, da so posame-zne države v EU odgovorne zafinančno stabilnost znotrajsvojih meja. Hkrati ima lahkoob morebitni finančni krizikončno besedo nadzornik dr-žave, od koder prihaja večinskilastnik banke. Nikoli ne bomoprivolilivmožnost, dabo nekdoodločal o poslovanju naše naj-večje banke, v primeru krize pabi na koncu morali mi plačatiračune.HPodpirate predlog KBCo uvrstitvi delnice NLB naborzo?Absolutno podpiram idejo ouvrstitvi delnic NLB na borzo.Vendar moramo najprej zago-toviti, da bo glede na direktivo EU večinsko lastništvo NLB šenaprej v slovenskih rokah, karpa seveda ne pomeni, da je tonujno le v državnih rokah. Gledena odgovomosti, Idjih imamo napodročju stabilnosti domače-ga bančnega sistema, moramoobdržati nadzor. Enako velja zapodročje zavarovalništva.H Se bo z detnico NLB nabor-zi trgovalo pred volitvami?Toje realna možnost in za to setudi zavzemamo.Q Zakaj je vlada nenadomazamrznila napovedano uvr-stitev delnice ZavarovalniceTriglav na borzo do sredineleta?Vlada je 27. avgusta lani spre-jela sklep, da bo država tudi vZavarovalnici Triglav obdržala25-odstotni lastnišld delež plus eno delnico. Hkrati je bil lanipoleti sprejet zakon o pravnihnaslednicah pidov, kijeod zava-rovalnice zahteval, da se mora dokoncajanuaijauvrstiti naborzo.Ker moravlada upoštevati tudi izid nedavnega zavarovalniskegareferenduma in bo nemudomapripravila nov predlog zakonao lastninskem preoblikovanjuzavarovalnice, smo sprejeliodločitev o začasni zamrznitviuvrstitve delnic naborzo. Vladabo o tem predlogu odločala naprvijanuarski seji.Q 0 kakšnem zakonskempredlogu?Pripravljamo spremembo zako-na, po katerem bi 34-odstotnilastniški delež zavarovalnice, kije v Kadovem skrbništvu in jepredviden za fizične osebe, pro-dali prek IPO. Kupninabi se po zakonsko določeni metodologijinamenilav dolgoročno upravlja-nje Kadu, neto donosnost pa vceloti namenila Zpizu.Q In kaj bo s tretjino zava-rovalnice, kijev skrbništvuSoda?Namenjen bo za poravnavoSodovih obveznosti iz naslovadenacionalizacije.B Na zadiyi seji nadzornegasveta zavarovalnice je bilanapovedana prodaja veli-ke naložbe. Gre za AbankoVipo?Tega ne morem komentirati.Q Lahko potrdite informa-cyo, da ste se v zvezi s pri-vatizacijo Abanke Vipa žepogovarjali s potencialnimitnjimi kupci?Veliko Ijudi se oglaša v moji pi-sami. Tako iz Slovenije kot tuji-ne. V zvezi s prodajo lastniškegadeleža zavarovalnice v AbankiVipa sem vsem povedal isto: čeprodaja bo, bom predlagal, dase izvede prek mednarodnegajavnega razpisa. HOmenili ste zakon o prav-nih naslednicah pidov: zakajna borzi še vedno ni družb, kidelujejo v varstvu razvpitihpidovskih tajkunov DarkaHorvata in Igorja Laha?Zakon je bil sprejet sredi leta2007 z namenom, da se zaščitijotudi tisti mali pidovski delničar-ji, katerih delnice ne kotirajo naborzi. Do 25-januarja se mora-jo vse pravne naslednice pidovuvrstiti na borzo. "In če se ne bodo?Ukrepali bomo v skladu z zako-nom injih prisilili, da se uvrstijona borzo.BAktualnaje tudi privatiza-cija korporativnega sektorjaprek menedžerskih odkupov.Podpirate premiera Janšo vvojni proti tajkunsko-politič-nim navezam?Premiera popolnoma podpi-ram v njegovih prizadevanjih,da se zakonsko bolje regulirajonepregledni ter za nadaljnjirazvoj gospodarstva škodljivimenedžerski prevzemi. Tran-zicija v Sloveniji še ni končana in ne vidim nobenega razloga,da bi se lastništvo gospodar-stva skoncentriralo samo vrokah peščice izbranih posa-meznikov. Ne nazadnjeje pravprodaja NKBM prek IPO po-kazala, da lahko v privatizacijidržavnega lastništva sodelujetudi širok krog domačih fizič-nih oseb in institucionalnihinvestitorjev. Zlasti v večjihpodjetjih, kjer še nimamodolgoročne stabilne lastniškesestave, nameravamo izvestiprivatizacijo državnegalastni-štva prek IPO.BZakaj so zavas menedžer-ski odkupi sponii?Menedžerski odkupi so se spre-vrgli v nekakšno slovensko raz-ličico nepregledne tranzicijskekoncentracije kapitala, kjermenedžerji pogosto zlorablja-jo tudi insajderski položaj naračun oškodovanja malih del-ničarjev in upnikov ter poceniprevzemajo podjetja. V tujinimenedžerji za prevzem podje-tij zastavijo veliko večji deležsvojega lastništva in s tem tudiveč tvegajo. Naši menedžerji precej manj tvegajo, saj posta-jajo lastniki podjetij predvsemna račun zastavljenih delnic alideleževprevzetegapodjetja.karmočno povečuje zadolženostprevzetega podjetja. Toje ne-sprejemljivo tudi z razvojnegavidika podjetij, ki se lahko zara-divelikihposojilnih obveznostizaradi menedžerskih odkupovpretirano izčrpavajo in ne vla-gajo v razvoj. Zaradi tega jelahko ogrožena tudi stabilnostfinančnega sistema. HKako?V razmerah gospodarske kri-ze se prezadolženim podjetjemzmanjšajo prihodki. Na drugistrani višje obresti zvišujejostroške odplačilaposojil. Podjetja postanejo plačilno nespo-sobna, bankam pa se pretiranaposojilna radodarnost za finan-ciranje menedžersldh odkupovvrne kot bumerang. Zakon obančništvu je Banki Slovenijeomogočal, da bi lahko s pod-zakonskimi akti podrobnejereguliralabančno kreditiranjemenedžerskih prevzemov. Kertega ni naredila, sem predlagalspremembo zakona o bančni-štvu, s katero smo otežili ban-čno kreditiranje menedžerskihodkupov.HDecembra 2003 ste kotopozicijski politik zaradiafere SIB banke kritiziralikoalicijo LDS, da zakonskoni regulirala nepreglednihmenedžerskih odkupov vneborznih družbah. Zakajštiri leta pozneje tudi vašavlada še vedno m uredila tegapodročja?Do tega žgočega tranzicijske-gavprašanja nisern spremenilstališča. Minister za gospo-darstvo Andrej Vizjakje preddnevi zagotovil, da bo v pri-hodnjih tednih sprejeta tudizakonodaja, ki bo podrobnoregulirala menedžerske pre-vzeme v neborznih družbah,kjer je problematika zlorabeinsajderstva in oškodovanjamalih delničarjev v resnicinajbolj žgoča.BV javnosti odmeva tudiprimer neborzne družbe Pa-loma, ki se poveziye s posku-som menedžerskega odkupa,ki naj bi ga izvedli člani vašeNSi. Zakaj Palome še vednoniste uvrstili na borzo, če paste to zahtevali že kot opozi-cijski poslanec?Da bi bili člani NSi vpleteni v po-nudbah za menedžerski odkupPalome, smo že večkrat javnozanikali. Res pa je, da sem kotopozicijski poslanec predlagal,da bi se morala Paloma uvrstitina borzo. Vendarje tudi res, dase družba srečuje z zelo velikimitežavarni, ki se vlečejo več kotdesetletje. Sanacija Palome je bila ze veckrat neuspesna. Pa-loma se še ni mogla uvrstiti naborzo, ker ne izpolnjuje zahte-vanih pogojev.Bjavno se radi pohvalite, daste zmanjšali odstotai deležjavne porabe v BDP. Ste gazmargšali zaradi refonn alivečje gospodarske rasti?Delno zaradi vladnih reform indelno zaradi gospodarske rasti.Vendarje gospodarska rast tudiposledica reform, zlasti davčnein prevzema evra.ONaštejte konkretne refor-me, ki so zmanjšale javnoporabo?Potekale so na področju reformetrga dela (denimo zakonodajnespremembe prejemanja nado-mestila za brezposelnost in de-nanuh socialnih pomoči) injav-neuprave,delnopatudivdmgihministrstvih in zdravstvu, kjerseje začelo zlasti bolje upravljatijavna sredstva. 0 Nekdanja ministra za fi-nance Gaspari in Mramor stajavno zelo kritična do vašegadela.Da bi se izognil subjektivnimocenam, bom odgovoril s kon-kretnimi podatki: leta 2000, koje ministrstvo zafinance zapustilminister Gasparije deležjavneporabe dosegal še 48,2 odstotkaBDP (metodologijaESA95,kijemerilo zaprevzem evra). Mini-ster Mramorje leta 2004 za se-boj pustiljavno porabo na ravni46 odstotka BDP. Po najnovejšihocenah ministrstva za financese bo leta 2007 znižala na raven43 odstotkov BDP. V treh letihsmo znižali odhodke sektorjadržave za tri odstotne točke in stem za več kot polovico preseglicilj iz koalicij ske pogodbe. V letu2007 smo imeli prvič v zgodo-vini samostojne Slovenije tudiproračunsld presežek.13 Ampakjavna poraba po me-todologiji ESA-95 ne vldjuču-je izdatkov za avtoceste?Izdatki za avtoceste niso bilivključeni v javno porabo pometodologiji ESA-95 niti medministrovanjem omenjenihministrov. In tega javno nihčene pove.HKako pa odgovarjate na očitke, da ste prav s fiskalnopolitiko najbolj pripomogli kvišjiinflacui?Vprašanje inflacije se je pri naspovsem spolitiziralo. Cepravsmo leto 2007 končali brezjav-nofinančnega primanjkljaja pometodologiji ESA-95, se javnovztrajno trdi, daje višja inflacijaposledicaprimanjkljaja. Gre zapopoln nesmisel. Prav tako dodanes še nihče od zagovorni-kov teze, daje fiskalna politikaosrednji krivec zavišjo inflacijov letu 2007, ni ponudil prav no-benih podatkov, ki bi dokazovalipovezavo med fiskalno politikom višjo inflacijo. V letu 2007 seje ves svet srečeval z višjo infla-cijo zaradi skokovite rasti cennafte in kmetijskih proizvodovna svetovnem trgu. Gre zakla-sična stroškovna šoka na straniponudbe, ki nista zaobšla nitiSlovenije. Vplivvišjih cen naftein tekočih gorivje v Slovenijiše enkrat večji kot na primer vstarih državah članicah EU, kerje pri nas delež teh stroškov v»košarici« porabe gospodinjstevravno še enkrat večji.OZakaj ima Slovenija zna-tno višjo inflacijo hraneod denimo držav evrskegaobmočja?Naša država imavišjo inflacijohrane zaradi manjše konkuren-ce v našem živilskopredeloval-nem in trgovinskem sektorju,delno pa tudi zaradi velikegauvoza hrane. Urad za varstvokonkurence v preteklosti pri zagotavljanja konkurenčnostina tem področju ni opravil svojenaloge. Upam, da bo v prihodnj euspešnejši. Ze večkrat sem po-zval tudi Ijudi, da kot porabniki»volijo z nogami« in kupujejo vtrgovinah s cenejšim blagom.HV proračunu za leto 2008ste močno povečali kmetijskesubvencye, hkrati pa ugota-vljate, da cene kmetijskihproizvodov na svetovnih trgihrastejo. Boste med predsedo-vaiyem Sloveinje EU sprožilirazpravo o konkurenci v kme-tijstvu in krčenju kmetijskihsubvency?Kmetijske subvencije so enanajvečjih političnih težav EU.Strinjam se, da bo morala EU vnovonastalih razmerah korenitospremeniti kmetijsko politiko in se cim prej lotiti vprasanjadolgoročnega varnega dostopado hrane. Vendar ima Slovenijav EU premajhno relativno poli-tično moč, da bi lahko odločilnovplivala na politiko kmetijskihsubvencij.0 Kaj štejete za nqjvecji uspehin neuspeh v letu 2007?Presojo o morebitnem neuspe-hu prepuščam volivcem, ki bodona jesenskih volitvah odločalitudi o mojem delu. Kot najve-čji uspeh bi omenil zmanjšanjejavne porabe kot delež v BDPin izvedbo davčne reforme, kimočno zmanjšuje davčno obre-menitev dohodkov iz dela in tudikapitala. HSte lahko konkretnejši?Do konca leta 2009 bomo v ce-loti odpravili davek na izplačaneplače, postopoma pa znižujemodavek na prihodek pravnih oseb,s 25 odstotkov še v letu 2006 na23 odstotkovvletu 2007, potempa na 22 odstotkovvletu 2008,na 21 v letu 2009, od leta 2010pabo znašal le še 20 odstotkov.Ze sprejete spremembe v doho-dnini bodo v prihodnjih dnehše okrepljene, saj nameravamozvišati splošno olajšavo za Ijudiz najnižjimi prihodki in s temublažiti posledice dviga cen hra-ne in življenjskih potrebščin. Dapa mi ne boste očitali samohva-le, bom citiral nedavno oceno OECD o izvedbi davcne re-forme, ki jo je izrekel JeffreyOwens, vodja centra za davč-no politiko in administracijopri OECD: »Slovenska davčnareforma gre v veliki meri v istismeri kot davčne reforme v dru-gih članicah OECD, ki so bileusmerjenevzniževanjedavčnihstopenj in širitev davčne osno-ve. Reforma, gledano v celoti,bo izboljšala konkurenčnostSlovenije, izboljšala spodbudeza trg dela in naredila davčnisistem preprostejši za izva-janje, tudi z vidika davčnihzavezancev.« • ~~ so seĄ ~ki je ĄIPO. ~ Čepravsmo letokončaliseda je ~> V večjlhpodjetjihnameravamsizvestiprivatizacijodržavnegalastništva prekIPO. ~~ najzin Ąs» V •» ig I: ~- Tako pravi Andrej Bajuk, mini-ster za finance.

Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 03. 01. 2008
Stran: 5