NA PLEČIH DAVKOPLACEVALCEV TVEGANA DRŽAVNA PODPORA ISKRAEMECU IN BAIMKAM ROMANA SLIBAR PAČNIK NAJBOLJ SO SI ODDAHNILE BANKE,SAJ BO NJIHOVA VEČINSKA LASTNICA DRŽAVA LAHKO REŠEVALA ŠE NJIHOVE PROPADLE NALOŽBE V ISKRAEMECO. Na skupščini Iskraemeca je bil potrjen predlog o povečanju kapitala v višini 2,75 milijarde tolarjev. Svež denar naj bi v celoti prispevali Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Družbo bi formalno sicer lahko dokapitalizirala tudi družba pooblaščenka Iskraemeco DUS, ki pa je obljubila, da je ne bo.
Če bo besedo držala, bosta paradržavna sklada postala 60-odstotna lastnika kranjske družbe, mali delničarji, združeni v DUS, pa se bodo morali zadovoljiti s 33odstotnim deležem. Odgovornost za reševanje kranjske družbe sta torej prevzela KAD na čelu s TOMAŽEM TOPLAKOM, in SOD, ki ga vodi MARKO POGAČNIK. Oziroma bolje rečeno, naložila sta jo na pleča slovenskih davkoplačevalcev. Najbolj so si oddahnile banke, saj bo njihova večinska lastnica država poleg kranjskega podjetja z državnim denarjem lahko reševala še njihove propadle naložbe vanj, ki jih zasebni kapital (uspešno odgnani celjski Engrotuš in morda še kdo) zagotovo ne bi. Opozidja se je takoj oglasila, češ da je ravnanje obeh skladov v popolnem nasprotju z vladnim programom odprodaje državnega premoženja (privatizacijska skupina PETRA GROZNIKA predvideva odprodajo Iskraemeca v 30 mesecih) in njenimi obljubami o umiku iz gospodarstva. Kar seveda povsem drži. Drži pa tudi, da bi kritiki, ko so bili še na poziciji, ob 36-odstotnem lastniškem deležu paradržavnih skladov v Iskraemecu že pred leti lahko marsikaj uredili, pa niso. »Iskiaemeco je rezultat mencingerjaaske politike gradualizma, socialkapitalizma in opiranja na 'lastne sile', kjer se delovno intenzivna proizvodnja ne seli v tiste države, kjer je delo cenejse,« meni Mičo MRKAIČ in dodaja, da je Iskraemeco izgubil zelo veliko, da se lahko reši samo s skrajnimi napori in malce sreče, predvsem pa, da država v njem nima kaj iskati. Na očitke, da reševanje propadlih podjetij ne sodi med naloge Kada in Soda (in v primeru Iskraemeca gre za zelo velike vložke), v paradržavnih skladih za zdaj odgovarjajo predvsem z velikimi pričakovanji glede tega, da bo finančna sanacija uspešna, da bo podjetje ponovno postalo svetovni igralec na trgu in da dokapitalizadja ne bo pomenila le ustrezne resitve za nastale razmere in družbo Iskraemeco, ampak ob prodaji tudi ustrezno kapitalsko naložbo. V svetlo prihodnost kranjske družbe po dokapitalizaciji s strani države verjame tudi KD na čelu z MATJAŽEM GANTAR;EM. Kako realna so pričakovanja, je težko reči, dokler novi lastniki ne predstavijo vsaj resnega razvojnega programa, načrta iskanja strateškega lastnika in vodstvene ekipe, ki bo nadomestila zdajšnjo na čelu s KARLOM ROZMANOM, ki je podjetje skoraj pripeljala do stečaja. Ne nazadnje tudi Iskraemeco DUS, ki ga vodi MARIJA SENK, lahko skriva še kakšno presenečenje. jasno pa je, da je vloga Kada (zagotavljanje denarja za pokojninsko blagajno) in Soda (zagotavljanje denarja za izplačilo denacionalizadjskim upravičencem) preveč pomembna, da bi se paradržavna sklada lahko odločala za naložbe, ki bodo ob toliko neznankah morda nekoč postale kapitalsko ustrezne. Iskraemeco bi zato moral biti zadnji tak primer. X
Medij: Mladina
Avtorji: Pačnik Šlibar Romana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: 8 dni na teden
Datum: 05. 08. 2006
Stran: 9
