Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je pred skupščino, ki bo prihodnji teden, vložilo nasprotni predlog. Če bo sprejet, bo upravi pod vodstvom Nade Popović Drobne naložil:

– da mesečno vladi pošilja pozive k povračilu škode zaradi regulacije, ki jo Petrol ocenjuje na 150 milijonov evrov,

– da mora v primeru neodzivnosti vlade (koliko časa bi ji dali, ni navedeno) povračilo zahtevati po sodni poti,

– enako bi morala postopati tudi na Hrvaškem.

“Nedopustno je, da vlada breme energetske krize oziroma ukrepov za njeno blaženje nalaga na pravni subjekt, ki ima status delniške družbe, s tem pa njenim lastnikom,” v obrazložitvi nasprotnega predloga piše združenje, ki ga vodi Kristjan Verbič. Kot pišejo, se učinki regulacije odražajo v padanju vrednosti Petrolove delnice, znižujejo načrtovan dobiček družbe, dividende za letošnje in prihodnje leto pa bodo nizke ali pa jih ne bo.

Južna državo označil za vojnega dobičkarja

VZMD za potrditev predloga potrebuje večino glasov na skupščini. Kolikšen delež kapitala zastopa združenje, še ni jasno (pooblastila še zbirajo), da je sploh lahko podal nasprotni predlog, pa je moral izkazati zastopstvo za vsaj pet odstotkov kapitala.

Predlagateljice skupščine, družbe okoli Darija Južne, ki skupaj obvladujejo dobrih osmih odstotkov družbe, so v predlogu za sklic skupščine predlagale seznanitev s škodo in postopki glede regulacije. Južna, ki se od uvedbe regulacije na to temo ni oglašal, pa je zdaj nezadovoljstvo izrazil v dopisu delničarjem, ki je priloga gradiva za skupščino. Republika Slovenija je edini in nesporni vojni dobičkar, ker se je zaradi vladne regulacije cen v državni proračun na račun družbe Petrol nateklo kar 97 milijonov evrov, pri tem pa je Petrol oziroma smo delničarji Petrola zaradi regulacije cen izgubili več kot 110 milijonov evrov denarnih sredstev,” je zapisal v pismu, ki ga je povzel portal Svet24.

Opozoril je, da so bile cene nižje kot v sosednjih Avstriji in Italiji, kar je – kot smo večkrat pisali – povečalo povpraševanje na tranzitnih lokacijah in obmejnih črpalkah. “Cenejše gorivo so v veliki meri točili tujci v tranzitu in prebivalci ob obeh mejah z Italijo in Avstrijo. Cenejše gorivo so točili tudi vsi preprodajalci in špekulanti, ki so služili na račun cenejšega kupljenega goriva v Sloveniji,” je v dopisu navedel Južna in dodal, da “pri tem vlada ni omembe vredno posegla v višino dajatev na naftne derivate, ki ‘pripadajo’ njej”. Razkril je tudi, da naj bi resorno gospodarsko ministrstvo poleti naročilo analizo vpliva skoraj trimesečne regulacije pogonskih goriv, ki naj bi pokazala, da je škoda 110 milijonov evrov.

Največja posamična lastnica Petrola je Clearstream banking SA s sedežem v Luksemburgu (15,43 odstotka) – gre za fiduciarni račun. Država ima s svojimi povezanimi osebami (Slovenski državni holding in Kapitalska družba) v lasti dobrih 32 odstotkov naftnega trgovca.

Zakaj se delničarji razburjajo?

Iz Petrola so ob objavi devetmesečnih rezultatov sporočili, da se jim je zaradi regulacije cen goriv v Sloveniji prilagojeni kosmati poslovni izid zmanjšal za 108,9 milijona evrov, na Hrvaškem pa še za 34,6 milijona evrov. Razlog je sredi marca uvedena omejitev cen, s katero je vlada trgovcem zapovedala poslovanje z izgubo. Trajala je približno dva meseca in pol. Kot smo kasneje razkrili na N1, naj bi nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob prvi uvedbi regulacije trgovcem obljubil povračilo, česar pa nato ni izpolnil.

Naftni trgovci so spomladi vladi pošiljali škodne zahtevke in močno lobirali za povračilo škode. Golobova vlada je v sredini junija spremenila sistem regulacije. Nova ureditev velja do junija prihodnje leto. Obenem je vlada poleti sprejela regulacijo cen elektrike in zemeljskega plina, pri kateri je celotno breme prav tako prevalila na trgovce. Tem obljublja nadomestila, a mehanizem za zdaj še ni znan. Podoben manever z regulacijo je ubrala tudi hrvaška vlada Andreja Plenkovića.

Poleg regulacije na dnevnem redu tudi kadrovske menjave

Država je prek Slovenskega državnega holdinga pred kratkim zahtevala širitev dnevnega reda skupščine s kadrovsko točko. Državni delničarji zahtevajo odpoklic nadzornika Aleksandra Zupančiča, ki je na to mesto prišel v času prejšnje vlade. Zupančič je bil vodja kabineta nekdanjega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, trenutno pa je direktor Elektra Ljubljana. Ker je novembra začela veljati novela zakona o SDH, po kateri funkcija direktorja družbe, v kateri ima država že prevladujoč vpliv, ni združljiva z nadzorniškim položajem, zdaj država predlaga njegov odpoklic iz Petrola.

A tudi v Elektru Ljubljana je v kratkem pričakovati Zupančičevo zamenjavo, saj je vlada prejšnji teden zamenjala nadzornike. Državni delničarji namesto Zupančiča za nadzorniški stolček v Petrolu predlagajo Roka Ponikvarja, direktorja verige restavracij Slorest.

Na sami skupščini bi pri tej točki sicer lahko prišlo do dodatnih predlogov menjav. V nadzornem svetu sedi tudi Janez Žlak, predsednik uprave SDH v času Janševe vlade. Tega so državni delničarji želeli razrešiti z enako razlago kot Zupančiča, a jim ni uspelo. Žlak je namreč konec novembra odstopil kot likvidacijski upravitelj RTH, tako da ni več v navzkrižju z zakonom.