NEUSTAVNA RAZLASTITEV

Tisti, ko ostali brez svojega premoženja, menijo, da je bila poteza vlade nezakonita in neustavna in so zahtevali presojo ustavnosti Zakona o bančništvu. Ustavno sodišče se o zadevi ni želelo izreči, dokler s strani Sodišča EU ne prejmejo pojasnil, ali so bile smernice EU za nas zavezujoče ali ne. Težko je reči, kako se po včerajšnji objavi ugotovitev generalnega pravobranilca Sodišča EU Nilsa Wahla, ki mu bo po vsej verjetnosti sledilo tudi sodišče EU, počutijo lastniki izbrisanih obveznic in kako uradniki na finančnem ministrstvu in Banki Slovenije.

SMERNICE NISO OBVEZNE

V ugotovitvah je namreč zapisal, da bruseljske smernice o državni pomoči v bančništvu držav sicer ne zavezujejo, a ustavno sodišče mora presoditi, ali so bili ukrepi sorazmerni in skladni z ustavo. Na te smernice se sicer izgovarjata država in Banka Slovenije. A ob tem poudarja tudi, da so v Bruslju dali jasno vedeti, da ob neupoštevanju teh smernic obsežnim sanacijskim ukrepom za slovenske banke s konca 2013 zelene luči ne bodo prižgali.

Ključna je tudi ugotovitev, da odpis hibridnega kapitala in podrejenih obveznic glede na omenjene smernice Evropske komisije nista bistveni pogoj za odobritev državne pomoči. Ustavno sodišče bo moralo tako preveriti, ali bi bili lastniki obveznic in hibridnega kapitala, če bi banke pustili propasti, bolj ali manj oškodovani, in tudi na podlagi tega presoditi, kako primeren je bil ukrep izbrisa.

VPLIVNA PRIVATIZACIJO

Odločitev ustavnega sodišča je po objavi mnenja Nilsa VVahla še vedno nemogoče napovedati, prav tako čas te odločitve. Glede na to, da bosta naslednji dve leti ključni za prodajo naše največje banke, bo senca morebitnega vračila odvzetega premoženja zagotovo odganjala resne snubce in nižala ceno NLB.