letje opravljal funkdjo bivšega predsednika. Sprisego dr. Danila Tiirka bo postal navaden drza-vljan.Zgodba o starih navezah. ki naj bi obvladovale Sloveni-jo, kar ne gre z dnevnega reda. Starim navezam zdajpravimotajkuni. Kako komentiratevladno napoved, dabo okrepila boj proti tajkunsko-političnim navezam?S »starimi navezami« imate najbrž v mislih Ijudi, kiso v prejšnji ureditvi in še malo čez vodili podjetja vdmžbeni lasd in s katerimi sem dolga leta sodeloval.Bili so del delovnega kolektiva in zanj odgovomi.Takrat je bilo razumljivo, da sta gospodarstvo inpolitika delala z roko v roki, ker sta pač skupajupravljala družbeno lastnino. S privatizacijo so serazmere in razmerja spremenila. To niso več upra-vljalci družbenega premoženja, pač pa lastniki ozi-roma upravljald podjetij v imenu lastnikov. A to seni zgodilo v imenu starih navez, pač pa na podlagizakonov, ki so jih predlagale vlade in o njih odločali demokratično izvoljeni poslanci. Procesi, ko upra-vljald postajajo tudi lastniki, prav zato niso nezako-niti in nelegitimni. So pa po moji sodbi lahko edčnospomi, ker gre za prisvajanje družbene lastnine,lastnine, ki je bila naša skupna last. Tudi prispevek knjenemu ustvarjanju je bil skupen.Kaj se vam zdi etično spomo?To, da se nekdanja družbena lastnina koncentrira vrokah posameznikov, ki za nakupe lastninskih dele-žev najemajo kredite m zanje zastavljajo prihodnjepremoženje, kupljeno s temi krediti, odplačevanopa iz pričakovanega dobička, kar zožuje razvojnemožnosti podjetij, tudi njihove zaposlitvene poten-ciale. Zlasti sporno pa se mi zdi pri tem izrinjanjemalih delničarjev z zmanjševanjem vrednosti njiho -vih delnic. Sem zagovomiknotranjega delničarstva,ki ustvarja trdne kolektive, motivira zaposlene inutrjuje njihovo dolgoročno pnpadnost podjetjem. Torej je opozorilo predsednika vlade o tajkunih namestu?Težko sodim o tem, ker ni jasno, kaj m kdo naj bitajkuni bili. Tako ostaja vtis, da gre za političnostigmatizadjo tistih obogatelih, katerih vrednotne,polidčne ali strankarske orientadje niso v sldadu zusmeritvami m pričakovanji vlade ali pa so senenadoma spremenile in ne služijo več zameglje-nim polidčnim dljem, ki jih je skozi lastninsketransakdje zasledovala vlada. Pravite »nenadoma« - tri leta po volrtvah so nekaterepoteze nenadoma postale nezaželene. Kakoto? Z besednjakom aktualne politike bi rekel, da zato,ker nekoč »naši« niso več »naši«. Vzemimo primerMercatorja in vsega, kar se je dogajalo z njim. Vespostopek s cilji vred je bil netransparenten. Vseskoziso ga upravičevali in utemeljevali - ampak samo,dokler so bili vpleteni tudi politični zavezniki. Ko pase je izkazalo, da to niso več, je stvar postala spoma.Označena je bila celo za napako, vendar za tonapako ni še nihče odgovoren. Vendarje poteza predsednika vlade, ki je samokritičnogovoril o napaki, pomenljiva.Vprašanje, kako jo razumete. Samokritičnost po-meni priznanje napačnosti lastnih dejanj m prevzet-je odgovomosti.Kako pa bi lahko prevzel odgovomost?Ve se, kako se v politiki uveljavlja odgovornost inkakšne so politične posledice.Premierje znaten del polnočnega govora v pariamen-tu, ki ga je imel po izglasovani zaupnici, namenilmedijem in tajkunom, ki držijo v rokah medije. Pa ninenavadno, da premier o medijih govori v paHamen-tu?Nenavadno je vse, ne le zgodba o tajkunih, kiobvladujejo medije. Najvplivnejši medij, Radiotele-vizijo Slovenija, obvladuje država, ki je njen lastnik.V njenem imenu se vlada tudi obnaša kot tajkun. 0tem ni bilo govora. Z vidika vpliva na neodvisnost insamostojnost novinarjev se prav tu dogajajo najpo-membnejše reči. Dogajanje na Delu ni bilo spomo,dokler so ga obvladovali »tajkuni«, ki so bili - če spet uporabim besednjak, domač slovenski politiki -»naši«. Spornoje postalo tisti hip, ko taisti »tajkuni«niso bili več »naši«.Pravite, da je država največji tajkun. Lahko pojasnite?Govorim o lastništvu javne radiotelevizije. Lastniktega javnega medija je država. Vendar se vlada napodlagi zakona o RTV in še bolj njenega razumeva-nja obnaša kot lastnik RTV in v njem uveljavlja svojepolitične interese.Vendarie -je o medijih spodobno govoriti v pariamen-tu?Za evropsko demokratično politično prakso je tonenavadno. Posamezniki m skupine Ijudi ali podjet-ja, ki so deležni obtožb in namigovanj oblastnikovizza govorniškega pulta, ne morejo ugovarjati inbraniti svoje časti in dobrega imena. Nimajo nobenemožnosti, da bi temu oporekali ali vsaj povedalisvoje mnenje. No, v parlamentu slišimo marsikaj - celo komentarjemetodologije politoloških raziskav. Slovenska politikaima še vedno ambicijo, da komentira dogajanja vnajrazličnejših družbenih sferah. Zaradi ambicije poli-tike, da se vmešava v vse sfere družbenega življenja, jepred tremi desetletji profesor Bučar, ki vas je učil na fakultefa, letel z univerze.Kar se dogaja, je posledica miselnosti, da stranke zmandatom, ki ga dobijo na volitvah, dobijo državo vlast in lahko z njo počnejo, kar se jim zljubi, ne da biza to komurkoli odgovarjale. Politični podsistemtako postane prevladujoč in poskuša obvladati vsedruge podsisteme - gospodarskega, medijskega,kulturnega, izobraževalnega, znanstvenega. To gretako daleč, da je treba postaviti vprašanje, kaj je sspoštovanjem načela delitve oblasti, ki je eno temelj -nih načel, na katerih je zgrajena parlamentamademokracija. Zakaj se vam zastavlja vprašanje, ali načelo delitveoblasti na tri veje še obstaja?Posesivni pristop izvršilne veje oblasti se ne ustavljasamo znotraj podsistemov, ki nekako spadajo vnjenkrog. Posega v zakonodajno vejo oblasti, pa tudi vsodno. 0 tem zgovorno priča odnos do ustavnegasodišča in njegovih odločitev.Kako se ti posegi kažejo v izobraževalni sferi?Vzemimo zakon o financiranju vzgoje in izobraže-vanja. Ta zakon je bil na pragu referendnmskegaodločanja. Javno mnenje je kazalo veliko verjetnost,da lahko zakon na referendumu pade. Vlada je. umaknila iz zakona dva člena, ki sta bila prepoznanakot najbolj spoma, m ga po hitrem postopku znovaposlala v državni zbor. Pri tem ni poskrbela zarazpravo zainteresirane javnosti o celotni zasnovizakona, niti o drugih spomih členih. Vlada skrivanamene in nikakor noče povedati, da gre za globokereformne posege v izobraževani sistem. Glavni po-vod zanje naj bi bila nizka kakovost našega šolstva.To naj ne bi omogočalo povečevati kompetitivnesposobnosti slovenske družbe. Nedavne mednaro-dne primerjave pa kažejo, da je kakovost našegašolskega sistema dobra. Ne rečem, da je odlična,nujne in mogoče so izboljšave, je pa dobra. Spremi-njanje razmerja med javnim in zasebnim šolstvompo drugi strani govori o tem, daje ta vlada zaintere-sirana za šolanje elit, ne pa za dvigovanje občegaznanja s čim bolj kakovostnim javnim šolstvom.Prav to pa je porok za zviševanje ravni občegaznanja, karje temeljni pogoj za večanje kompetitiv-nosti slovenske družbe. Kakšnovlogo lahkovteh procesih odigrajo nadzorstve-ni mehanizmi oblasti; kar nekaj jih je sicer načetih -kakšna je pri vsem skupaj odgovomost opozicije?Vidim tri ključne, čeprav ne edine vzvode nadzoranad tem, kaj počne oblast. Na prvem mestu je civilnadružba, kamor štejem tudi strokovne institucije.Ena od značilnosti sedanjih dogajanj v Slovenijipajepreprosto ignoriranje mnenj strokovnih institudj mcivilne družbe. Zlasti če so ta neugodna. Kot da ne biobstajala. Dmgi vzvod kontrole so mediji. 0 vlad-nem etiketiranju in razumevanju medijev ne greizgubljati besed. Je dovolj očitno. Tretji, institucionalno najpomembnejši vzvod je opozidja. Enoključnih vprašanj delovanja parlamentame demo-kracrje v Slovenrji je način delovanja m razumevanjavloge opozicije. Seveda vloga opozicije ni v tem, danagaja vladi. Mora pa nadzirati početje vlade inpostavljati kriterije, ki omogočajo presojo, ali je to,kar počne vlada, v občem interesu ali zgolj v interesuposameznih strank ali morda celo samo posamez-nih stmktur v družbi.Kako vidite delovanje opozicije?V sedanjih razmerah je o pravem razumevanjuvloge opozicije razmeroma težko govoriti, čeprav se z obnovo LDS, s pojavom stranke Zares in delno sspremenjeno vlogo socialdemokratske stranke opo-zidja vendarle vzpostavlja. V čem je bil problemdoslej? V omejevanju predvsem na razlike v stiluvladanja. Ne trdim, da stil ni pomemben. Vendar soveliko pomembnejša stališča. Če je razlika zgolj vstilu, so razlike v stališčih, vsebini, vrednotah nepo-membne in nemoteče. Jih ni. Spoma pa so stališča,in predvsem v stališčih, pogosto tudi v stališču donačina vladanja, se razlikujeta vladna koalicija mopozicija. Razlike bi bile seveda razvidnejše, če bivlada pri vsaki večji odločitvi razgrnila svoje cilje.Ima ta država od leta 1991, koje bila sprejeta ustava,sistemsketežave? Zdi se, da pravfunkcija predsednikarepublike sistemsko ni dovolj premišljena.V celotni zgradbi državne oblasti predsednik repu-blike ni najpomembnejši. Ustavna razmerja medposameznimi organi in vejami oblasti so načelomapostavljena dobro. Predsednikje po ustavni ureditvinajvišja moralna avtoriteta države. Veliko je prepu-ščeno njegovi moralni integriteti, od katere je vveliki meri odvisno uresničevanje te fimkcije. For-malne pristojnosti predsednika republike so manjpomembne. Vendar pa bi na osnovi petnajstletaeprakse delovanja institucije predsednika republikelahko dorekli nekaj odprtih vprašanj. Nekatere re-šitve, povezane s funkdjo predsednika republike, sose v ustavi znašle zaradi zdaj že javno znane tedanjepredpostavke, kdo bo prvi izvoljeni predsednikslovenske države, m z ničemer utemeljene domne-ve, da bo ta ustavna pooblastila uporabil v škodorazvoja mlade slovenske demokradje oziroma, zlogiko politične realnosti rečeno, razmišljal in delo-val drugače kot takrat vladajod. Profesor Bučar se je v pogovom za Objektjv zavzel zato, da bi novi predsednik deloval bolj iniciativno in boljinovativno uporabljal možnost nastopanja v paHamen-tu. Bi se funkcija predsednika republike prekte možno-sti drugače uveljavila?Po poslovniku državnega zbora zdaj ta možnostobstaja m predstavlja vzvod za mobilizadjo javnostiin poslancev. Meni se sicer zdi veliko pomembnejšaneposredna zveza z državljani, torej javno naslovlje-na beseda na vse državljanke in državljane, kadaroceni, da je treba opozoriti na problem oziroma izreči sodbo o dogajanju. Nastop v državnem zboruje v prvi vrsti namenjen poslancem. Če govorim osvojih izkušnjah: ko je šlo za spremembo 87. členaustave, ki je bil pogoj za podpis pridružitvenegasporazuma z Evropsko unijo, nisem imel možnosti,da bi nastopil v parlamentu. Na parlament sem se obmil s pismom, najavnost pa z objavo stališča, ki jebilo objavljeno kot plačani oglas. Tudi ko sta takrat-na poslanca gospoda Peterle in Janša predlagalazakon o odpravi posledic komunisdčnega totalitar-nega režima m resoludjo o protipravnem delovanjukomunističnega totalitarnega režima, je bilo poslan-cem posredovano zgolj moje pisno mnenje o zako-nu m resoludji. Ko sern hotel ob zaključku drugegamandata nastopiti v državnem zboru m se zahvalitiposlancem ter prek državnega zbora državljankamin državljanom, mi takratni predsednik državnegazbora tega ni omogočil.Kako ocenjujete obdobje, ko je predsedniško funkcijoopravljal dr. Dmovšek?Sodbe nid ne želim niti ne morem izrekati. Sam semfunkdjo razumel in uresničeval na svoj način, pred-sednik Drnovšekje to počel drugače. Zdaj je izvoljentretji predsednik in zagotovo bo funkdjo opravljalna način, ki ne bo podoben ne mojemu ne Drnov-škovemu. Tako bo ostalo tudi v prihodnosti.Vendarie je predsednik Dmovšek v mandatu funkcijoopravljal na dva povsem različna načina. Bilo je več obdobij. Predsednik je v spedfičnihrazmerah deloval skladno s svojim razumevanjemfunkdje in se je tako nanje tudi odzival. Kar pazadeva njegova stališča do razmer v državi, ki jih jeizrekal v zadnjem letu, se z njimi skoraj v celotistrinjam.Novi predsednik, dr. Danilo Tiirk, čezteden dni preuze-ma dolžnosti. V kakšne razmere prihaja?Na funkdjo prihaja z velikim moralnim kapitalom,ki mu ga daje skoraj 70 odstotkov glasov na volitvah.Prihaja v trenutku, ko se država ukvarja s presega-njem pretresa, ki sta ga izzvala najava možnegaodstopa vlade in glasovanje o zaupnid. Za ustvarja-nje takšnih navideznih kriznih razmer v državi nibilo nobenih objektivnih razlogov. Pri umirjanjurazmer bo pomembna predsednikova beseda. Trdrte, da razlogov za glasovanje o zaupnici ni bilo?Nobenih. So pa bile druge okoliščme: redmo velikuspeh kandidata na predsedniških volitvah, ki gavladna koalidja ni podpirala. Pa neuspeh na refe-rendumu o zakonu o privatizaoji ZavarovalniceTriglav. Oboje je velik del javnosti razumel kotneuspeh vlade, od česar je bilo treba preusmeritipozomost. Z napovedjo odstopa m z glasovanjem ozaupnidje ta preusmeritevpozomosti v celoti uspe-la. Kajti nenavadno je, da bi vlada, ki ima v parla-mentuvečmo,zahtevalaglasovanj'eozaupnid.Čeje treba disdplinirati koalicijo, potem naj velja, da seumazano perilo pere doma, in bi to lahko opraviliznotraj koalidje. Da ima vlada še vedno enakoštevilo podpomikov, kot jih je tmela ob izvoUtvipred tremi leti, je bilo jasno že vnaprej. Razmerjemedvečino in manjšino v parlamentu se ni spreme-nilo. Cinična ponudba, naj manjšina prevzameoblast, ne da bi vlada odstopila in omogočila pred-časne volitve, kjer bi se morda vzpostavilo novorazmerje med večino in manjšino v parlamentu, paje politično slepilo, ki po moji sodbi ne kaže odgo-vomosti do države.V možnost, da bi predsednik vlade odstopil, pa nisteverjeli?Tega najbrž ni verjel noben resen človek.Imate stike tudi s tujimi dejavniki. Kako je to odmeva-lo?Vprašujoče. Z zanimanjem in skrbjo, ka) se dogaja.Že pred tem je bilo precej vprašanj. Denimo obzadnjem opozorilu iz Evrope o infladji. Pa še prej oStrojanovih, izbrisanih, medijih. Imamo razmero-ma dobre gospodarske rezultate, smo v območjuevra, vlada ima stabilno podporo v parlamentu. Odkod torej naenkrat glasovanje o zaupnici? Nikogarm v parlamentu, celo v državi ne, ki ne bi želel, daSloveniji uspe predsedovanje v EU. Nikogar ni, ki bipostavljal zahteve po izstopu iz EU ali ki bi zagovar-jal nekonstruktivno držo Slovenije v EU. Obstaja parazlika v politični kvalifikadji naloge, pred katero jeSlovenija. Nedvomno gre za pomemben projekt,čepravne mislim, da gre za zgodovinski projekt, kotsta bila na primer osamosvojitev ali vstop v EU. Greza utečene postopke. Ve se, kakšne so dolžnosti inmožnosti predsedujoče države, m tudi, da mora bitiza to fimkdjo usposobljen ves državni aparat. Spristajanjem na zgodovinskost tega projekta ne bismeli pristati na to, da naj bi v času predsedovanja toohromilo normalno politično in parlamentamoživljenje v državi. V tem vidim naivnost enega delaopozidje. Zavezala se je, da ne bo v ničemer ogroža-la zgodovinskosti projekta, ni pa dobila nobenegazagotovila, da vlada v tem času ne bo vsiljevalarešitev, ki s predsedovanjem EU nimajo nobenezveze, so pa za razvoj Slovenije lahko zelo spome.Denimo zakon o finandranju šolstva. Ali pa zako-nodaja o regionalizadji Slovenije.Koliko zaslug za izvolitev dr. Tiirka si pripisujete?Nič. Nobenih?Dr. Turkje profilirana osebnost in s svojim nastopa-njem v času volilne kampanje je pokazal, kakšnevrste človekje, za kakšne vrednote se zavzema, kakogleda na razmere v Sloveniji in v svetu in kje vidirešitve. Mislim, da je s stališd prepričal Ijudi, karkaže tudi volilni rezultat. Poznata pa se še iz časov, ko ste bili vi sekretarSocialistične zveze delovnega Ijudstva, torej iz sredinesedemdesetih let?Poznam ga dlje, še iz časov, ko je bil na gimnaziji vMariboru predsednik kluba OZN. Se pa veselimponovnega sodelovanja z njim.Popolnrtev ustavnega sodišča bo ena prvih nalog nove-ga predsednika. Pariamentje v zadnjih mesedh zavr-nil več predlogov za ustavne sodnike dr. Dmovška. Problematičen se mi zdi predvsem odnos do ustav-nega sodišča in do sodne veje oblasti nasploh.Zadnja stvar, ki si jo lahko državni funkdonarjiprivoščijo, je jemanje ugleda in avtoritete ustavne-mu sodišču. Žal se to dogaja. Eden od razlogov, da seIjudje, ki bi po vseh merilih sodili v sodniške vrste naustavnem sodišču, ne odločajo za kandidaturo, jeravno nespoštovanje avtoritete ustavnega sodišča.To se kaže predvsem v odnosu do odlodtev ustavne-ga sodišča, s katerimi zavezuje vlado ali državnizbor. Predsedmk republike dr. Dmovšek je parla-mentu v izvolitev za funkdjo sodnika ustavnegasodišča predlagal Ijudi, ki imajo visoke profesional-ne m etične kvalitete in ugled. Izbor je ustrezal tudiposameznim pravnim strokam. Skratka, predlagalje Ijudi, ki so znani m spoštovani Ijudje. V državnemzboru je bil izvoljen le eden. Dmgim je bilo brezobrazložitve izrečeno nezaupanje, profesionalno mčloveško. Tako je bil predsednik prisiljen ponovitipostopek z novimi Ijudmi, s podobnim izidom. Biliso...Ponižani?Da. Ponižani v svoji profesionalni m človeški digni-teti. Tezko je dobiti kvalitetne Ijudi ob takšnemtvegan)u, kjer ni niti minimalnih garandj, da bodoizvoljeni. Kazati s prstom na predsednika države, daje on dsti, ki podcenjuje ustavno sodišče, češ da nipredlagal dovolj kvalitetnih Ijudi, se mi zdi ob vsempovedanem neodgovomo. Predsednik države se sposlanskimi klubi ne posvetuje zato, da bi onipovedali, koga sme predlagati, pač pa zato, dapreveri, ali z njim delijo mnenje, da kandidati ustre-zajo postavljenim merilom. Vprašanje volitev sod-nikov ustavnega sodišča v državnem zboru je enotistih, ki zahtevajo premislek o ustreznosd sedanjihustavnih rešitev. Profesor Bučar je z veljavno rešitvijo kar zadoroljen.Dejal je celo, da se jim je vse skupaj posrečilo, sajpredpostavlja sistem zavor in ravnotežij, ko nihče nemore prisiliti predsednika, naj v izvolitev ponudi kandi-data, ki se zdi njemu neustrezen. Po drugi strani papredsednik ne more prisilrti pariamenta, da potrdipredlagane kandidate.Če gre za ravnotežje dveh odgovomosti, je rešitevdobra. Če pa gre za ravnotezje prestiža ali za ravno-vesje med odgovomostjo in neodgovomostjo, jetreba o taki rešitvi premisliti. V svetu so znani tudi drugi načini izbiranja ustavnih sodnikov. To nemore biti zoženo na rezultat razmerja političnih sil.Ne more biti politično dejanje, ker bi to pomenilo,da so ustavni sodniki odgovomi politiki. Potem to mveč neodvisno in ni več ustavno sodišče.Predsednik ustavnega sodišča je ob tem opozoril naneodgovomo držo poslancev, ki se seje parlamerrta, nakateri se je glasovalo o novih ustavnih sodnikih, nitiudeležili niso.Strinjam se z njim. Zelo natančno je treba premislitio ravnanjih, ki bi lahko pomenila rušenje avtoritetein dignitete ustavnega sodišča.Ustavno sodišče je ena od tistih institucij v sistemudelitve oblasti, ki si je sedanja vladajoča koadcjja nipodredila.Tako daleč ne želim špekulirati. Stvar me moti iznačelnih razlogov. Ni dobro, da se toUko govori oustavnem sodišču, kot se pri nas. In ni dobro, da segovori o njem na način, kot se govori. Torej ne zvidika spoštovanja njegovih odločitev.Ste bili na proslavi ob dnevu človekovih pravic?Bil sem v Parizu na seji Mednarodnega kolegija. Čebi bil doma, bi vsekakpr šel na sprejem k varuhinjičlovekovih pravic. Tema tokratne proslave ob dnevu človekovih pravic, kijo je organizirala vlada, so žrtve povpjnih pobojev inpolitičnih procesov. Kako to razumete?Težko rečem, kakšen interes vodi vlado pri državnihproslavah nasploh. Čeprav se je treba tudi politič-nim preganjancem opravičiti, ima Slovenija, ko greza človekove pravice, zdaj m tukaj ža pospraviti karprecej stvari. Ne rečem, da hude kršitve pravic, ki sose dogajale vpreteklosti, niso pomembne. Vendarjebilo to ze ovrednoteno. Avtoni proslave trdijo, da gre za probleme, ki sobistveno hujši in so bili hkrati dolgo časa zamolčani.Vendar je tudi čas neprimerljiv. Kršitve pravic naprimer izbrisanih so se zgodile že v času, ko je bilaSlovenija že zaprisežena spoštovanju človekovihpravic in je že bila država, ki se je utemeljila nanjihovem spoštovanju. Ne razumite me napak. Ničnimam proti temu, da se govori tudi o hudih stvarehiz preteklosti. Nisem pa prepričan, da se je treba obdnevu dovekovih pravic posvetiti kršitvam nekda-nje države, ne pa današnjim dogajanjem. Prej sestrinjam z nekdanjim varuhom Matjažem Han-žkom o tem, zakaj je prišlo letos do vladne proslavedneva človekovih pravic. Evropsko unijo smo ob vstopu razumeli kot nekakšnododatno jamstvo za varovanje človekovih pravic.Problem je v odgovomem odzivanju na dobrona-mema opozorila EU, ki naj krepijo skupno vrednotno tkivo povezave. Ne gre zgolj za človekove pravice.Podobno se odzivamo tudi na druga opozorila.Recimo na opozorila evropskega komisarja za gos-podarstvo m dename zadeve Almunie o inflaciji.Zgolj mimogrede - na čem se je zalomila ponovnaizvolitev guvemerja Gasparija? Ob njegovih opozo-rilih na nevamosd inflacije. Ni bilo pravočasnega inpoštenega priznanja, da ne gre le za zunanje vplivepodražitev bencina m hrane, pač pa tudi za notrarije,sistemske in struktume vzroke. Opozorila komisar-ja sveta Evrope za človekove pravice ob Strojanovihso naletela na zavračanje. Opozorila o razmerah vmedijih enako. 571 podpisov novinarjev je bilooznačeno za sovražno gesto. To je ta aroganca. Neskrbi me, da Evropska unija ob velikem odstopanjukakšne države od vrednot, Id jih uveljavlja EU, ne biustrezno reagirala. Zelo pozitivno se mi zdi, daopozarja že na mala odstopanja. Računa pa napozitiven odziv oblasti v državah, v katerih se tekršitve dogajajo. Človeško razumljivo je, da se obtaldh opozorilih sprožijo tudi obrambni mehaniz-mi. Vendar je prava odgovomost do skupnosti vtem, da razmislimo, kaj opozorila sporočajo m aliimajo realno osnovo v naših ravnanjih. To kaze tudiodgovornost do lastnih državljanov.Standard, da se ob kršitvah človekovih pravic spodobivmešavati vtuje dežele, je Slovenija sprejela leta 1989,med zborovanjem v Cankarjevem domu, ko se jeceloten tedanji slovenski politicni lok zavzel za kosov-ske rudarje, ki so stavkali v Starem trgu.To je točno. Vendar je lahko ta standard postavila,ker je standard varovanja človekovih pravic uvelja-vljala tudi doma. Eden od ključnih fenomenov,okoli katerih se je ob koncu osemdesetih vrtelapolitična konfrontadja, so bile ravno človekovepravice. Zavest o pomembnosti tega fenomena se jev Sloveniji hitro razvijala, kar je Sloveniji dajalomoralno legitimacijo, daje o tem govorila vjugoslo-vanskih okvirih in da je legidmno govorila o najboljmnožični kršitvi človekovih pravic na Kosovu, izve-deni z državnim terorizmom. To je bila tudi enatemeljnih točk konfrontacije s politiko, ki jo jepoosebljal Miloševič. Ervin Hladmk - MiHiarčič pravi, da rudarji iz Staregatrga ševedno citirajo vaš govor iz Cankarjevega doma.Zdi se, da gre Kosovo 19 tet po teh dogodkih protineodvisrrosti. Kakoto komerrtirate?Tudi na Kosovuvelja tisto, karjeveljalo za Jugoslavi-jo, zlasti za Srbijo m Miloševičevo politiko. Večinajeodgovoma za spoštovanje pravic manjšin - ne gledena to, kdo je večina. V sedanjih razpravah o statusuKosova to pogrešam. Bil sem zagovomik pristopa,ki zdaj ni več aktualen, namreč, da je treba najprejdoreči kriterije in šele potem status. Danes se govorisamo še o statusu. Vprašanja položaja in pravicmanjšin, predvsem pa iamstev večine, da bodopravice upoštevane, niso več prioriteta. Zato se utegne zgoditi, da bo država, ki bo nastala z delnim,bolj ali manj množičnim mednarodnim prizna-njem, pravzaprav država, ki zase in 73. okolico nisposobna izvajati vrste funkcij, tudi ne vamosti.Mednarodne enote bodo to državo de facto spreme-nile v neke vrste sodoben protektorat. Kaj to pomeni za Bosno in Hercegovino?Bosna je v podobnem položaju. Roka mednarodneskupnosti predstavlja daleč najmočnejšo integrativ-no vez med tremi ločenimi entitetarm. Za ves Bal-kan vel)a logika, da so problemi odnosov med tamživečimi narodi med sabo povezani. Ni mogočereševati enega problema, ne da bi hkrati pomislili namožne posledice dmgod. Ne trdim, da bo do novihkonfliktov prišlo, vendar tega ni mogoče izključiti.Tisti, ki sprejema odločitve o rešitvi na eni točki,mora prevzeti tudi odgovornost za reševanje more-bitnih konfliktov, ki )ih bo to izzvalo na drugihtočkah. Teh jamstev za zdaj ne vidim. Med predsedovanjem EU se bo morala Stovenija sooči-ti tudi s problemom Kosova.Predvsem je pomembno, kakšno bo stališče EU.Slovenija bo stališče EU kot predsedujoča le pred-stavila. Drugo vprašanje pa je, ali ima Slovenija svojestališče, ki ga poskuša uveljaviti pri oblikovanjuskupnega stališča EU. Za zdaj je slišati le to> da jestališče Slovenije takšno, kot bo stališče EU. Kakorda nismo del EU in kakor da s svojim pogledom neželimo vplivati na skupno evropsko stališče. Pri tem pa ni nikakršnega razloga, da pridemo v sporebodisi s Srbi bodisi z Albanci. Čez teden dni se selite iz urada bivšega predsednikarepublike. Ostali boste zgolj državfjan. Knjige ste veči-noma že predali murskosoboški knjižnici.Da. Tudi fotodokumentadjo.Inpotem?Potem bo življenje teklo naprej. Verjamem pa, da boimel predsednik republike razumevanje, da bodonekatere, predvsem logistične usluge za bivše pred-sednike opravljali v njegovem uradu.Se nameravate pred pariamentamirni volitvami kakor-koli angažirati?Mika me že, mika. Saj gre za prihodnost Slovenije. 0njej se bo odločalo na prihodnjih volitvah. 0 tem, nakakšnih vrednotah se bo utemeljevala, kakšnih po-bud v soodvisnem m globaliziranem svetu bo spo-sobna, kako bo znala v njem varovati svojo identite-to in uveljavljad svoje interese, v kakšnih medseboj -nih odnosih bomo živeli znotraj naše države, skakšno solidamostjo, kako širiti prostor sposobnimIjudem in pomagati tistim, ki so potrebni pomoči,kako se odpirati do tujega znanja.Vas res mika?Res. Zares me mika. Zadnja stvar, ki si jolahko državnifunkcionarjiprivoščijo, je jemanjeugleda in avtoriteteustavnemu sodišču.Žal se to dogaja. Najvplivnejši medij,RadiotelevizijoSlovenija, obvladujedržava, ki je njenlastnik. V njenemimenu se vlada tudiobnasa kottaikun. Osebna izkaznicaMilana KučanaPolitik za najdaljšo kilometrino.Nekdanji predsednik slovenske skupščine,nekdanji predsednik centralnega komitejaZKS, nekdanji predsednik predsedstvaSlovenije, nekdanji predsednik republike.Eden redkih sposoben samoironije (ovelikosti, preteklosti...) - kar ga dodatno obdrugih simpatičnih učinkih varuje pred enonajvečjih napak politikov - da se obdajo sploskači in kimavci.Ko Economist v članku o slovenskempredsedovanju EU napiše, da se slovenskipolitiki v zvezi z bivšo Jugoslavijo odlikujejopo sposobnosti takojšnega prepoznavanja,kdaj se na sestankih v Beogradu začneprazno nakladanje, velja to v največji merizanj - ki pa ga vodilna garnituraanatemizira in sistematično izloča.Letnik 1941.Dedek Fedje, oče Ane in Špele, Štefkin mož.Leta 1990, ko je bil izvoljen za predsednikapredsedstva, izjavi, da bo delovalnadstrankarsko, s čimer mu članstvo vtakratni predhodnici zdajšnje SD usahne. Ničlan nobene stranke. Očitno pa ga politikaše vedno mika.Tako dolgo na prizorišču, da je o njem vseistočasno res in ni res.

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Veselinovič Bojan,Žerdin Ali
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 12. 2007
Stran: 11