obrestnih mer je skrbza stabilnost slovenskega finančnegapodsistema, ki bi ga menedžerski(vele)posojilojemalci lahko zamajali,na mestu. Čeprav se mnenja ekonomi-stov in finančne stroke o tem, alibanke lahko odobravajo posojila napodlagi na kredo kupljenih delnic,tako pro kot contra, je treba bankampustiti, da poslujejo v skladu s svojimipravili na trgu, pri čemer sevedamorajo upoštevati zahteve nadzornihorganov po kapitalski ustreznosti,morebitno pregloboko izpostavlje-nost do enega dela klientov in sevedavse mehanizme za obvladovanjetveganj. Naivno je misliti, da obsvetovnem kapitalskem vrtiljakuresni projekti menedžerskihprevzemov ne bi naleteli na razume-vanje tujih bank, ki bi pospravile provizije in obresti namesto naših.Ob vsem viku in kriku ter populiz-mu, ki spremlja slovenske "antitajkun-ske" debate, je ostalo zastrto bistvoproblema, ki se skriva v tem, da sobili skorajda vsi menedžerskiprevzemi od BTC-ja naprej izpeljanipredvsem tako, da so menedžerjizastavljali tudi realno premoženjedružbe (sredstva m nepremičnine), kipa dejansko še ni bilo njihovo in karlahko predstavlja še večji problem... Vmešavanje države v civilnelastninske pravice vedno predstavljaspolzek teren, zato so temu primernatudi mešana pričakovanja odekspresnega sprejetja tako imenova-ne protitajkunske zakonodaje, ki tudite praznične dni zaposluje poslance.Nekateri so se vživeli tudi v vlogoguvernerja, ko so v utemeljevanjusvojih političnih stališč, usmerjenih vpretirano bogatenje (ne)pravihSlovencev (medtem ko pravi zblagoslovom državnih deleževzaključuje svoje prevzemen zgodbe),vpili, da bo financiranje menedžer-skih odkupov destabiliziraloslovenski finančni trg in "da so celohranilne vloge varčevalcev lahkoogrožerie", ne da bi to grozovitosporočilo s čimerkoli podkrepili. Čebi slovenski državljani poslance inpolitike, ki si s pridobljenim manda-tom očitno jemljejo pravico, da sespoznajo prav na vse, jemali resno, bi morali že naslednji dan stopiti v vrstepred bančnimi okenci in odnestisvoje denarce nazaj v "štumfe". TudiBanka Slovenije bi se morala na totrditev odzvati takoj!Da imajo mali vlagatelji dovoljdenarja za nakup druge slovenskebanke, so dokazali v nedavni javni po-nudbi delnic Nove KBM, ko so za 24-odstotni delež vplačali kar 750milijonov evrov. Čeprav je sprvakazalo, da je prva faza privatizacijeNKBM "zgodba o uspehu", in čepravso lastniki na ministrstvu za financeo tem še vedno prepričani, ostaja vzvezi z "NKBManijo" še vrstaneodgovorjenih vprašanj, kot so:zakaj je bilo treba ob več kot zadostnidomači ponudbi banko prodajatitujcem, zakaj tuji domnevnodolgoročno naravnani investicijskiskladi iz dneva v dan zmanjšujejolastniške deleže, zakaj so bili meddomačimi investitorji nekateriizpuščeni, in nenazadnje, alije bilaodkupna cena za delnico 27 evrovdovolj visoka. Odgovore na tavprašanja bomo verjetno dobili šeleprihodnje leto, verjamem pa, da somali delničarji s ceno in trenutnoposledično nad 60-odstotnimdonosom te naložbe več kot zadovolj-ni. Seveda če delnic še niso prodali.Potem bodo pač zadovoljni nekateridrugi, malo večji ali največji vlagate-l]i. Čakajoč na delnice NKBM (Sašo Bizjak)

Medij: Večer
Avtorji: Klapš Srečko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 29. 12. 2007
Stran: 45