MATEJ TOMAŽIN Prejšnji teden je razkril še enega »zmagovalca«slovenske tranzicije. Tako smo še enkrat dobilipotrditev, da ni malo predsednikov-uprav, ki boljmislijo na olastninjenje podjetja kot na učinkovito upravljanjepodjetja. Zadnje bo oziroma ima pomemben vpliv na sedanjouspešnost poslovanja, ki lahko v prihodnje zazna konkreten premik.Bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer.Enkrat ko bodo podjetja plačala »račun« tovrstne
privatizacije, sebodo menedžerji močneje posvetili svojemu temeljnemu delu. Dotakrat pa bodo na račun malih delničarjev, ki so do zdaj pri pidih intudi pri podjetjih bili bolj ali manj tiho. Tisti, ki pa so se oglasili, uradnokaj opaznega niso dosegli. Zato bo prav zanimivo opazovati primerSCT, kjer zdaj poteka sodno preverjanje vrednosti podjetja. Na žalost jeprimer SCT razkril, da revizorji in finančni svetovalci napišejoporočila oziroma ocene tako, kot si želijo naročniki. V tem kontekstu jemožnost iztisnitve malih delničarjev zadnji korakk popolnertiuobvladovanju podjetja.Če odmislimo, kako se je v tako kratkem času akumuliralopremoženje, nas ta pohlep malenkostno preseneča. Posebno če gre priiztisnitvi delničarjev za tiste delničarje, ki želijo biti še naprej vdelničarski zgodbi podjetja, in tudi za tiste delničarje, ki so zgodbo ouspehu ustvarjali (zaposleni). Lep primer najdemo v Merkurju, kjerjevodstvo iz delničarske strukture izstinilo večino zaposlenih. Toda vMerkurjevem primei-u izstisnitvena cena ni bila toliko sporna, kar paše ne pomeni, da si vodstvo ni pustilo kakšne rezerve, ki jo bo zdaj z veseljem izkoristilo.Pri vsem tem se postavi vprašanje, kaj preostane malim delničarjem.Odgovor je preprost. Selitev kapitala v podjetja, ki so do malihdelničarjev prijaznejša. Prav zato so podjetja, ki so transparentnejša,bolje ovrednotena. V tem pogledu je na slovenskem kapitalskem trguKrka sorazmerno varen pristan, kjer zadnji rezultati poslovanjarazkrivajo, da kakšne večje krize ni. Seveda mora biti ponospredsednika uprave tisti motor, ki želi doseči zmagovito kombinacijoza vse. Tako zase, kot tudi za male delničarje ter navsezadnje tudi zaokolje, v katerem Krka posluje. Škoda je, da je takih podjetjih vSloveniji malo, saj sili male delničarje, da svoje prihranke selijo nadruge borze.To pa bi morala biti pomembna volilna točka, kjer bi se lahko politikipotrudili vlagateljem ponuditi prijaznejšo državo. To pa vsebuje nižjedavke in tudi voljo za transparentnejše »vedenje« podjetij, ki so vborzni kotaciji. Prav pri zadnjem je s strani Ijubljanske borze opazitikonkretne premike. Z novimi borznimi pravili je namreč borzaobjavila tudi priporočilajavnim delniškim družbam za obvesčanje.Zadnje je oblikovala tudi na podlagi dobre prakse v tujini, namen pajepredvsem dvig standarda obveščanja, kar vodi k večjemu številutransparentnejših podjetij.MATEJ TOMAŽIN, Alfa Investmatej.tomazin@alfa-invest.hr
Medij: Delo - FT
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 19. 05. 2008
Stran: 14