V znamenju prevzema evra, pogajanj o megazabavišču in (menedžerskih) prevzemov Zadnji dnevl v letu so prepojeni z željami po sreči, nanjo pa močnostavijo tudi v igralništvu, kjer je sreča tako rekoč del delovnegaprocesa. Novogorišld Hit in HanTah's sta letos nadaljevala pogajanjao novem in največjem megazabavišču pri nas, v najstarejši igralnicipri nas, v portoroškem Casinoju, pa se je začela prisilna poravnava. SONJA MBOLICA 750 milijonov evrov vredna na-ložba v

turistično-igralniški centerna Goriškem tudi po nizu obiskovpredstavnikov družbe Harrah's ševisi v zraku in morebiti se, kdo ve,sklepajo stave, ali bo projekt splohugledal luč sveta. Zakonodaja je vusklajevanju, stoično pravijo nafinančnem ministrstvu. Največkritik leti na zakonska predloga olastniški strukturi in davčni obre-menitvi novega zabavišča. Ni do-bro, da je zakon napisan na kožo prav določenemu investitorju,opozarjajo kritiki. Vse glasnejši sobili tudi tisti, ki opozarjajo na vrstoškodljivih učinkov takega zaba-višča na okolje, na prebivalstvo innenazadnje tudi na Hit, če se bo tamoral, ob manj naklonjenih po-gojih, potegovati za goste iz istegabazena.Na srečo pa se nekateri projektilepo izidejo. Slovenija je tako 1.januarja uvedla evro. In to us-pešno, kar se je izkazalo že prvi dan. Slovenci, vajeni menjav de-narja, smo hitro posvojili skupnoevropsko valuto. Hitro nam je zle-zla v glavo, žal pa nam kar hitrotudi polzi iz rok. Zaradi inflacije,kar lahko kaj hitro ogrozi zdravjenašega gospodarstva. V Slovenijismo novembra beležili najvišjo in-flacijo v evro območju, 5,7 od-stotka, za kar nekateri del krivdepripisujejo tudi vladi.A celo tisti, ki nikoli ne izgubijopriložnosti za kritiko vlade, mo-rajo priznati, da ji je s prodajodelnic NKBM uspelo ubiti več muh na en mah. Odlično je tem-pirala ta dogodek, saj je pozornostod referenduma in predsedniškihvolitev uspela preusmeriti na delnice NKBM, na ugibanje o ceni innapovedi, koliko bodo vredne naborzi.Poslovalnice druge največjebanke je zalila plima vlagateljev - vžep je seglo skoraj 110.000državljanov, k čemur je trebaprišteti še domače in tuje insti-tucionalne vlagatelje. Za 49 od-stotkov delnic NKBM so skupajodrinili 303 milijone evrov. Inhkrati odprli zapornice za razpra-ve, ali je vlada ubrala najboljšopot, da bi s prodajo druge največjebanke kar največ zaslužila.Če smo Slovenci novembradočakali prvo odprto javno pro-dajo, naše gospodarstvo že nekajčasa oblivajo valovi sklepne fazeprivatizacije, ko poteka koncen-tracija lastništva podjetij. Državase umika iz podjetij, boj za njenedeleže pa je bil v nekaterih pri-merih še posebej zagrizen.Sredi poletja je priplavala napovršje prva ponudba za odkupdelnic Istrabenza v lasti Soda inKada. In četudi je znano, da jeIstrabenzova uprava razmišljala omenedžerskem odkupu, ponudbani prišla iz njenih vrst. Za delnicekoprskega holdinga se je prvi začelpotegovati Infond Holding, kas-neje pa sta mu sledila še Tuš insrbski Delta Holding. A do pravegapresenečenja je prišlo jeseni, ko jeprevzemno ponudbo objavil Pe-trol. Z razmeroma nizko ceno -110 evrov za delnico - je uspel pre-pričati le Sod, Kad in peščico vlagateljev, tako da danes obvladuje32 odstotkov koprske družbe.Mnogi so prepričani, da je to leprvi del scenarija. V drugempolčasu naj bi se zajec, ki je bildoslej plen, spremenil v lovca inuplenil svojega preganjalca.Prevzemov je bilo letos kar ve-liko. Na Idrijskem je najbrž najboljodmevala novica, da je Hidria ku-pila 40-odstotni delež v družbiFMR, ki je pomembna lastnicaKolektorja. Družbi, ki sta tekmici,sta zdaj - resda posredno - po-vezani kapitalsko. Postojnskadnižba Batagel&Co. pa je sredidecembra objavila prevzemno po-nudbo za Javor, a je njen izid šeneznanka, saj je ponudbo objavilatudi družbaAbama iz Ljubljane, kiponuja višjo ceno kot Batagel&Co.V slovenskem gospodarstvu pa ješe poseben izstopal menedžerskiodkup Merkurja.Da je na obzorju res tretja fazaprivatizacije, s katero se končujetranzicijsko obdobje, pa razkrivatudi podatek, da bodo mali del-ničarji kmalu ogrožena vrsta. Vsemanj jih je - velikim lastnikom sonamreč vse bolj v napoto. In takoso jih iztisnili v Primorju, AdriaticuSlovenici in še bi lahko naštevali.Če so nekateri ostali brez delnic,so drugi ostali brez službe. Tako jezaradi prekinitve pogodbe z na-ročnikom vrata dokončno zaprlkoprski Toms, v katerem je bUopribližno 100 zaposlenih.



Medij: Primorske novice
Avtorji: Ribolica Sonja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 29. 12. 2007
Stran: 3