Leon Klemše Na Primorskem se v zadnjem času srečujemo s kar štirimi postopki prevzema - za Emono Obalo, Vipo Holding, Mlinotest in Drogo Kolinsko. Ob tem se odpira vprašanje, kako naj ravnajo mali delničarji. Najprej moramo pojasniti, kaj prevzem sploh je in kakšna pravila krojijo ta postopek. Ta veljajo le za tiste druzbe, ki imajo več kot 250 delničarjev in več kot 4,17 milijona evrov osnovnega kapitala ali pa njihove delnice kotirajo na borzi.
Če nekdo želi pridobiti več kot 25 odstotkov delnic druge družbe, ki izpolnjuje zgoraj omenjene pogoje, to lahko stori zakonito samo s posebnim postopkom. Vokviru ponudbe za prevzem mora vsem ostalim imetnikom delnic ciljne družbe ponuditi enako ceno. Kupec mora biti pripravljen kupiti prav vse delnice družbe, ne pa zgolj toliko, kot mu ustreza, denimo 50,1 odstotka, s čimerže ima večinski delež. Če kupec v okviru ponudbe pridobi, denimo, 63 odstotkov delnic, mora ponoviti postopek, če po končanem prevzemu še želi kupovati delnice ciljne družbe. Čeje pridobil več kot 75 odstotkov delnic, mu ni treba več pripraviti ponovne ponudbe. Kako naj v takih primerih ravna mali delničar? Običajnoje postopek prevzema faza, ko delnica doseže razmeroma ugodno ceno. Mnogi delnice kupujejo prav zato, ker pričakujejo, da se bo cena povzpela. Po tej plati se delnice običajno splača prodati v postopku prevzema. A ne vedno. Če gledamo še korak dalje, lahko sklepamo, da bo kupec delnice še kupoval in da ne bo dosegel 75-odstotnega praga. Zato bo moral prevzem čez cas ponoviti in tedaj se mali delničar lahko nadeja večjega izkupička. Bolj nevarnoje, ce kupec kupi več kot 75 odstotkov delnic. Takrat ni več treba, da dodatne delnice kupuje po postopku prevzema. Poleg tegaje pridobil tudi tako imenovano statutarno večino, ki mu omogoča, da sam sprejema tudi najpomembnejše sklepe. Vtakem primeru ni razloga, da bi ponudil visjo ceno za nakup preostalih delnic. Pomembnoje torej oceniti, kakšen bo izid prevzema. Upoštevati pa je treba tudi možnost, da bo kupec kasneje delež v družbi preprodal. Vtem primeru lahko mali delničar pričakuje, da bo svojo naložbo resnično dobro unovčil. Taki primeri so mogoči, če so prevzemniki finančne družbe, ne pa, če družbo prevzema konkurent. Skratka, prevzemje izjemno pomembnafaza v življenju delnice. Pogosto tedaj doseže najvišjo ceno, a to ni pravilo. Zato mora delničar tudi v takih primerih poznati okoliščine dogajanja. Vsak od prej omenjenih prevzemov primorskih družb ima za sabo svojo zgodbo, zato je možno različno ravnanje malih delničarjev. In spet smo pri železnem pravilu, da sta poznavanje in informiranost nujni sestavini uspešnega investiranja. Tisti, ki temu ni kos, naj se takih naložb izogiba ali pa naj svoj denar zaupa profesionalcu, ki bo taksne postopke ocenjeval in se odločal namesto njega. Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfm Nalozbe.
Medij: Primorske novice
Avtorji: Klemše Leon
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 02. 2007
Stran: 5
